Pojdi na vsebino

Rokavica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Der Handschuh ‒ Rokavica
Friedrich Schiller
Prevedel Jovan Vesel Koseski; prevod je bil objavljen v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1846.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Na mostožu levnaka
prepir zverinski čaka,
Frančisk vladar;
krog njega mogočniki trona,
visoko na stolih balkona
gospa krasan kolobar.
Ko kralj z desnico migne,
zatis levnaka se dvigne,
počasno koraka na plan
leon strašan.
V okrogu se
ozre,
zehaje grivo
potrese sivo,
ter ude stegne,
na tla se vlegne.
In kralj na novo posegne;
zdaj naglo odpre
se drugi zatis.
Von pridre
skakaje smelo,
serditi ris.
Ko v leva oberne oko,
zarjove zlo,
rep zvije na moč
v ostuden obroč
in prostre žrelo.
Gre plašnih nog
leonu v okrog,
togotno smerčaje;
potem godernjaje
na stran se vlegne.
In kralj na novo poscegne,
zdaj treši na dvoje odpert zaslon
dva leoparda na enkrat von,
razkačena v risa oba
zavihrata ta,
ris prime jih strašne oblasti.
Zdaj dvigne leon kraljev svoj kip ‒
vse vtihne na hip.
Okoli na dvor,
hrepeneče mor,
se vležejo grozne pošasti.
Od zgorej iz lepih ročic,
med leva in risa vštric,
ferklja rokovičica zdaj
balkonu čez kraj.
In k vitez' Deloržu posmehoma se
Kunigunda oberne rekoč:
»Do mene če toliko vneti ste,
kot zmir se rotite na moč,
prinesite, daj, rokovico mi gor!«
In vitez na strašen dvor
medi divjake hipoma švigne
brez mud in straha,
in rokovico iz praha
v sredi zverin prederzno dvigne.
Stermenja in groze zavzeto plašno
vse gleda junaka prederznenje strašno,
in on rah rokovico prinese nazaj.
Pohvale in slave vse vredniga ceni;
s pogledam zaljubljenim zdaj ‒
ki priča mu sreče odperti raj ‒
nasprot Kunigunda se peni.
V obraz rokovico ji on zadervi:
»Plačila, gospina, kar treba mi ni!«
In dalej se za - njo ne meni.