Pojdi na vsebino

Victoria amazonica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Victoria amazonica
Vodna lilija kraljice Viktorije

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Spermatophyta (semenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Nymphaeales (lokvanjevci)
Družina: Nymphaeaceae (lokvanjevke)
Rod: Victoria
Vrsta: V. amazonica
Znanstveno ime
Victoria amazonica
(Poepp.) J.C. Sowerby
Sinonimi
  • Euryale amazonica Poepp
  • Nymphaea victoria M.R.Schomb. ex Lindl.
  • Victoria regina R.H.Schomb.
  • Victoria regia Lindl.

Victoria amazonica ali Amazonska vodna lilija je vrsta cvetnice, druga največja v družini vodnih lilij Nymphaeaceae. Imenuje se Vitória-Régia ali Iaupê-Jaçanã v Braziliji in Atun Sisac ('velika roža') v kečuanščini. Njena domovina je tropska Južna Amerika, natančneje Gvajana in porečje Amazonke.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]
Ilustracija Fitch, 1851

Vrsta je član rodu Victoria, umeščen v družino Nymphaeaceae ali včasih v Euryalaceae.[1] Prvi objavljeni opis rodu je dal John Lindley oktobra 1837 na podlagi primerkov te rastline, ki jih je iz Britanske Gvajane vrnil Robert Schomburgk. Lindley je rod poimenoval po novopečeni kraljici Viktoriji, vrsto pa Victoria regia.[2] Črkovanje v Schomburgkovem opisu v Athenaeumu, objavljenem mesec prej, je bilo navedeno kot Victoria Regina.[3] Kljub temu, da je to črkovanje sprejelo Botanično društvo v Londonu za svoj novi emblem, je bila Lindleyjeva različica uporabljena skozi vse 19. stoletje.[4][5]

Zgodnejšee poročilo o vrsti, Euryale amazonica Eduarda Friedricha Poeppiga, je leta 1832 opisalo sorodnost z Euryale ferox. Zbirko in opis je naredil tudi francoski botanik Aimé Bonpland leta 1825.[6] Leta 1850 je James De Carle Sowerby[7] prepoznal prejšnji Poeppigov opis in mu prenesel epitet amazonica. Lindley je novo ime zavrnil. Sedanje ime, Victoria amazonica, ni prišlo v širšo uporabo do 20. stoletja.

Citologija

[uredi | uredi kodo]

Število diploidnih kromosomov Victoria amazonica je 20.[8]

Opis

[uredi | uredi kodo]

Victoria amazonica ima zelo velike liste (lamina) (in jih običajno imenujemo 'blazinice' ali 'šmarnice'), do 3 m v premeru, ki plavajo na vodni gladini na potopljenem peclju (listnem peclju), 7– 8 m v dolžino, ki tekmuje z dolžino zelene anakonde, lokalne kače v svojem habitatu. Ti listi so izjemno plovni, če je teža enakomerno porazdeljena po celotni površini lista (kot kos vezane plošče, ki mora biti nevtralne plovnosti). Leta 1896 je bil list V. amazonica v Tower Grove Parku v Saint Louisu v Missouriju obtežen s 113,6 kg.[9] Vendar pa je leta 1867 William Sowerby iz botaničnega vrta Regents Park v Londonu položil 193,9 kg na list s premerom le 168 cm.[10] En list primerka, vzgojenega v Gentu v Belgiji, je bil obremenjen z 226 kg.[11] Je drugi največji lokvanj na svetu.

V. amazonica je doma v plitvih vodah porečja reke Amazonke, kot so mrtvice (imenovane iguarapes) in bayous (imenovane parane). V njihovem izvornem habitatu se cvetovi najprej začnejo odpirati, ko sonce zahaja in lahko traja do 48 ur, da se popolnoma odprejo. Ti cvetovi lahko zrastejo do 40 cm v premeru in tehtajo 1,6 kilograma,[12] ki jih po masi presegajo samo člani rodu Raflezija. Vsi cvetovi ene določene rastline bodo na določen večer vsi v ženski fazi ali vsi v moški fazi, tako da mora opraševanje opraviti drug posameznik, kar izključuje samooprašitev.[13]

Steblo in spodnja stran listov sta prekrita s številnimi majhnimi bodicami, ki se branijo pred ribami in drugimi rastlinojedimi živalmi, ki živijo pod vodo,[14] čeprav lahko igrajo tudi žaljivo vlogo pri zdrobitvi konkurenčnih rastlin v bližini; ko se lilija odpre in agresivno išče in zajema sončno svetlobo, prikrajša druge rastline neposredno pod svojimi listi za tako pomemben vir in znatno potemni vode pod seboj.[15] Znano je celo, da mlajši velikanski lokvanji med rastjo mahajo s svojimi bodičastimi stebli in brsti, da si na silo naredijo prostor.[16]

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Vsaka rastlina nadaljuje s proizvodnjo cvetov celotno rastno sezono in so razvile vzajemno razmerje z vrsto hrošča skarabeja iz rodu Cyclocephala kot opraševalcem.[17] Vsi popki v eni sami zaplati se bodo začeli odpirati istočasno in pri tem oddajajo saden vonj. Na tej točki so cvetni listi beli, hrošče pa privlačita barva in vonj cveta. Ko se zvečeri, cvet preneha oddajati vonj in se zapre, tako da ujame hrošče v svoje pestične priveske. Tu so prašniki zaščiteni s parakarpelami in naslednji dan cvet ostane zaprt. Votlina, v katero se ujame hrošč, je sestavljena iz gobastega škrobnatega tkiva, ki hrošča hrani. V tem času začne rastlina sproščati antocianine, zaradi česar se cvetni listi spremenijo iz bele v rdečkasto rožnato barvo, kar je znak, da je cvet oprašen. Ko hrošček žveči notranjost cveta, prašniki padejo navznoter in prašniki, ki so že odpadli, spustijo cvetni prah. Zvečer drugega dne se bodo cvetovi dovolj odprli, da bodo izpustili hrošča, in ko se bo prebil skozi prašnike, bo pokrit s cvetnim prahom. Te žuželke bodo nato poiskale na novo odprt lokvanj in ga oprašile s cvetnim prahom, ki ga prenašajo s prejšnjega cveta. Ta proces sta podrobno opisala Sir Ghillean Prance in Jorge Arius.[18][19]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
»Na neupognjenem listu v pravljični preobleki, Odsevana v vodi, Ljubljena, občudovana s srcem in očmi, Stoji Annie, Paxtonova hči...«: »Ogromna vodna lilija (Victoria Regia), v cvetu v Chatsworthu«, 1849

Victoria regia, kot se je imenovala, je opisal Tadeáš Haenke leta 1801.[20] Nekoč je bil predmet rivalstva med viktorijanskimi vrtnarji v Angliji. Vedno v iskanju spektakularne nove vrste, s katero bi naredili vtis na svoje vrstnike, so viktorijanski 'vrtnarji', kot sta vojvoda Devonshirski in vojvoda Northumberlandski, začeli dobro vzgojeno tekmovanje, da bodo prvi gojili in dali cveteti te ogromne lilije. Na koncu sta prej omenjena vojvoda postala prva, ki jima je to uspelo, Joseph Paxton (za vojvodo Devonshire) je bil prvi novembra 1849 s posnemanjem toplega močvirnatega habitata lilije (pozimi v Angliji z le kotli na premog ni enostavno za ogrevanje) in Mr Ivison, drugi in vedno bolj uspešen (za Northumberland) v Syon House.

Vrsta je burila domišljijo javnosti in je bila predmet več namenskih monografij. Botanične ilustracije gojenih primerkov v delu Fitcha in W. J. Hookerja iz leta 1851 Victoria Regia[21] so prejele pohvale kritikov v Athenaeumu, »so natančne in lepe«.[22] Vojvoda Devonshirski je kraljici Victoriji podaril eno od prvih teh rož in jo poimenoval v njeno čast. Lilija z rebrasto spodnjo površino in listi z žilami »kot prečni nosilci«, »kot Paxtonov navdih za Kristalno palačo, stavba, ki je štirikrat večja od cerkve sv. Petra v Rimu«.[23]

Upodobljena je v gvajanskem grbu.[24]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Spodnja stran lista
    Spodnja stran lista
  • Cvetni brst, botanični vrt Adelaide
    Cvetni brst, botanični vrt Adelaide
  • Cvet
    Cvet
  • V botaničnem vrtu v Brnu
    V botaničnem vrtu v Brnu
  • V Kobe Kachoen
    V Kobe Kachoen
  • V botaničnem vrtu Adelaide
    V botaničnem vrtu Adelaide
  • V muzeju Emílio Goeldi v Paraense
    V muzeju Emílio Goeldi v Paraense
  • V konservatoriju in botaničnem vrtu Phipps v Pittsburghu
    V konservatoriju in botaničnem vrtu Phipps v Pittsburghu
  • V cvetenju v Hortus Botanicus Leiden konec 19. stoletja
    V cvetenju v Hortus Botanicus Leiden konec 19. stoletja
  • Victoria amazonica v porečju Amazonke blizu Manausa v Braziliji
    Victoria amazonica v porečju Amazonke blizu Manausa v Braziliji
  • Ptica na V. amazonica blizu Manausa, Brazilija
    Ptica na V. amazonica blizu Manausa, Brazilija

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Genus: Victoria Lindl«. Germplasm Resources Information Network. United States Department of Agriculture. 27. januar 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2009. Pridobljeno 4. aprila 2009.
  2. ↑ Knotts, Kit. »Victoria's History«. Victoria Adventure. Knotts. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2009. Pridobljeno 4. aprila 2009.
  3. ↑ R.H.Schomb., Athenaeum 515:661. Sep 9. 1837
  4. ↑ Trehane, Piers; Pagels, Walter (2001). »Victoria Regia or Victoria Regina? How A Politics Can Change A Waterlily Name«. Letters. (cited at Germplasm Resources Information Network (GRIN)). Victoria Adventure. Arhivirano iz spletišča dne 13. avgusta 2009. Pridobljeno 4. aprila 2009.
  5. ↑ Opitz, Donald L. (21. junij 2013). »'The sceptre of her pow'r': nymphs, nobility, and nomenclature in early Victorian science«. The British Journal for the History of Science. 47 (1): 67–94. doi:10.1017/S0007087413000319. S2CID 143944267.
  6. ↑ »Nymphaeaceae Victoria Lindl«. Plant Name Details. International Plant Name Index. 2005. Arhivirano iz spletišča dne 13. avgusta 2009. Pridobljeno 4. aprila 2009.
  7. ↑ Ann. Mag. Nat. Hist., Ser. 2, 6, 310
  8. ↑ Pellicer, J., Kelly, L. J., Magdalena, C., & Leitch, I. J. (2013). "Insights into the dynamics of genome size and chromosome evolution in the early diverging angiosperm lineage Nymphaeales (water lilies)." Genome, 56(8), 437-449.
  9. ↑ Tricker, William (1897). The Water Garden. New York: A. T. De la Mare Printing and Publishing Co. Ltd. str. 54.
  10. ↑ Gardener's Chronicle Volume 29 (first series) (November 6, 1869) p.1164.
  11. ↑ Gardener's Chronicle op. cit. p. 865.
  12. ↑ Vincent, Frank (1898). The Plant World. New York: D. Appleton and Co. str. 125.
  13. ↑ Prance, Ghillian T.; Lovejoy, Thomas E. (1985). Key Environments - Amazonia. Oxford, England: Pergamon Press. str. 181.
  14. ↑ »Giant Water lily«. Conservatory of Flowers. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2023. Pridobljeno 25. januarja 2022.
  15. ↑ »Victoria Water Lily Facts«. Rainforest Cruises. Pridobljeno 26. januarja 2022.
  16. ↑ »The Tyrant of the Deep - The Green Planet - BBC Earth«. YouTube. BBC Earth. 16. januar 2022. Pridobljeno 26. januarja 2022.
  17. ↑ SEYMOUR, ROGER S.; MATTHEWS, PHILIP G. D. (december 2006). »The Role of Thermogenesis in the Pollination Biology of the Amazon Waterlily Victoria amazonica«. Annals of Botany. 98 (6): 1129–1135. doi:10.1093/aob/mcl201. ISSN 0305-7364. PMC 2803590. PMID 17018568.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  18. ↑ Prance, Ghillean T.; Arius, Jorge R. (1975). »A study of the floral biology of Victoria amazonica (Poepp.) Sowerby (Nymphaeaceae)«. Acta Amazonica. 5 (2): 109–139. doi:10.1590/1809-43921975052109.
  19. ↑ »Myths and Misunderstandings About Victoria«. www.victoria-adventure.org. Arhivirano iz spletišča dne 15. avgusta 2017. Pridobljeno 25. novembra 2017.
  20. ↑ »Sonderausstellung 2004 | BGBM«. Bgbm.org. Arhivirano iz spletišča dne 3. novembra 2016. Pridobljeno 2. novembra 2016.
  21. ↑ "Victoria Regia : or, Illustrations of the Royal water-lily, in a series of figures chiefly made from specimens flowering at Syon and at Kew by Walter Fitch; with descriptions by Sir W. J. Hooker. ".
  22. ↑ Allibone, Samuel Austin (1863). A critical dictionary of English literature and British and American authors. Zv. 1. George W. Childs.
  23. ↑ H. Peter Loewer. The Evening Garden: Flowers and Fragrance from Dusk Till Dawn. Timber Press, 2002. ISBN 978-0-88192-532-6. Page 130.
  24. ↑ Knotts, Kit. »Victoria's history«. Water Gardeners International. Pridobljeno 10. avgusta 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Victoria amazonica.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Victoria_amazonica&oldid=6294419«