Svetlobna energija

Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko. V fotometriji je svetlobna energija, energija zajete svetlobe. Svetlobni energija ni isto kot sevalna energija, ki ustreza ciljem fizične količine. To je sevanje z valovno dolžino od 400 do 700 nm. V večini primerov jo »zajemamo« s pomočjo fotocelic, ki pretvarjajo svetlobno energijo v električno. Svetlobno energijo se čedalje več uporablja kot nadomestek energije pridobljene iz fosilnih goriv saj predstavlja ekološko zelo čist vir energije. Zaenkrat se uporablja predvsem za ogrevanje. Svojo učinkovitost pokaže predvsem v primerih, ko določene lokacije ni možno oskrbeti z nobenim drugim virom energije (planinske koče, vikendi) bodisi zaradi nedostopnosti, odmaknjenosti ali ekoloških razlogov.

Zaradi svetlobne energije lahko poteka eden najpomembnejših bioloških procesov - fotosinteza, ki omogoča nastanek organske snovi, hrane za vse prehranjevalne ravni.

Oznaka za svetlobno energijo je Q_v.

Enota SI svetlobne energije je lumen sekunda (lm s). To enoto včasih imenujemo tudi talbot.

V drugih sistemih enot je lahko svetlobna energija izražena v osnovnih enotah energije.

• Hłuszyk, Halina; Stankiewicz, Alina; in sod. (1998). Slovar ekologije. Ljubljana : DZS. COBISS 76480768. ISBN 86-341-2100-3.

Pregled fotometričnih količin in enot SI

p • p • u • z

količina			enota SI		razsežnost [a]	opombe
ime	oznaka[b]	definicija	ime	oznaka
svetlobna energija	${\displaystyle Q_{\rm {v}}\!\,}$, ${\displaystyle W\!\,}$	${\textstyle Q_{\rm {v}}=\int \!{\mathit {\Phi _{\rm {v}}}}(t)\,\mathrm {d} t\!\,}$	lumensekunda	lm⋅s	${\displaystyle {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}$	lumensekunda se včasih imenuje talbot.
gostota svetlobne energije	${\displaystyle \omega _{\rm {v}}\!\,}$	${\textstyle \omega _{\rm {v}}={\frac {\partial Q_{\rm {v}}}{\partial V}}\!\,}$	lumensekunda na kubični meter	lm⋅s/m3	${\displaystyle {\mathsf {L}}^{-3}\cdot {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}$	svetlobna energija na enoto prostornine
svetlobni tok svetlobna moč	${\displaystyle {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}\!\,}$, ${\displaystyle P\!\,}$, ${\displaystyle F\!\,}$	${\textstyle {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}=\!\int {\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {e}}(\lambda )}{\partial \lambda }}K(\lambda )\,\mathrm {d} \lambda \!\,}$	lumen (= kandela steradian)	lm (= cd⋅sr)	${\displaystyle {\mathsf {J}}\!\,}$	svetlobna energija na časovno enoto
svetilnost svetlobna jakost	${\displaystyle I_{\rm {v}}\!\,}$	${\textstyle I_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial {\mathit {\Omega }}}}\!\,}$	kandela (= lumen na steradian)	cd (= lm/sr)	${\displaystyle {\mathsf {J}}\!\,}$	osnovna enota SI. Svetlobni tok na enoto prostorskega kota.
svetlost	${\displaystyle L_{\rm {v}}\!\,}$	${\textstyle L_{\rm {v}}={\frac {1}{\cos \theta }}{\frac {\partial ^{2}{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial {\mathit {\Omega }}\,\partial S}}\!\,}$	kandela na kvadratni meter	cd/m2 (= lm/(sr⋅m2))	${\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}$	svetlobni tok na enoto prostorskega kota na enoto projicirano površino vira. Kandela na kvadratni meter se zunaj SI včasih imenuje nit.
osvetljenost	${\displaystyle E_{\rm {v}}\!\,}$	${\textstyle E_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S}}\!\,}$	luks (= lumen na kvadratni meter)	lx (= lm/m2)	${\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}$	za osvetljenost površine. Vpadni svetlobni tok na površino.
gostota svetlobnega toka	${\displaystyle j_{\rm {v}}\!\,}$	${\textstyle j_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S}}\!\,}$	lumen na kvadratni meter	lm/m2	${\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}$	svetlobni tok oddan, odbit in prenešen na površino na enoto površine.
svetlobna eksitanca svetlobna emitanca	${\displaystyle M_{\rm {v}}\!\,}$	${\textstyle M_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S}}\!\,}$	lumen na kvadratni meter	lm/m2	${\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}$	oddani svetlobni tok s površine
osvetlitev (svetlobna) ekspozicija	${\displaystyle H_{\rm {v}}\!\,}$	${\textstyle H_{\rm {v}}=\int \!E_{\rm {v}}(t)\,\mathrm {d} t\!\,}$	luks sekunda	lx⋅s	${\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}$	časovno integrirana osvetljenost
svetlobni izkoristek (sevanja)	${\displaystyle K\!\,}$	${\textstyle K(\lambda )={\frac {{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{{\mathit {\Phi }}_{\rm {e}}}}\!\,}$	lumen na vat	lm/W	${\displaystyle {\mathsf {L}}^{-1}\cdot {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}^{3}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}$	razmerje med svetlobnim tokom in sevalnim tokom. Znaša lahko do 683,002.
svetlobni izkoristek (vira)	${\displaystyle \eta \!\,}$, ${\displaystyle \eta _{\rm {v}}\!\,}$, ${\displaystyle \rho \!\,}$	${\textstyle \eta ={\frac {{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{P}}\!\,}$	lumen na vat	lm/W	${\displaystyle {\mathsf {L}}^{-1}\cdot {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}^{3}\cdot {\mathsf {J}}\!\,}$	razmerje med svetlobnim tokom in porabo energije
svetlobna učinkovitost svetlobni koeficient	${\displaystyle V\!\,}$				1	svetlobni izkoristek, normaliziran z največjim možnim izkoristkom
Glej tudi: mednarodni sistem enot (SI) fotometrija radiometrija