Slovenska slovnica

Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.

Samostalniku je v slovenščini mogoče določiti spol, sklon, število in sklanjatev.

V slovenskem sklanjanju se samostalniku dodajajo končnice (obrazila), sam samostalnik se le redko spremeni - to se zgodi na primer pri samostalniku pes (v rodilniku "psa", v dajalniku "psu"). Slovenščina pozna šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik.
V slovenščini je osem sklanjatev: tri moške, tri ženske in dve srednji. Kam spada kateri samostalnik se najlažje določi po končnici samostalnika v rodilniku.
Za pomoč pri sklanjanju se po navadi uporablja vprašalnice, na katere se odgovarja s samostalnikom v ustreznem sklonu.

* Tožilnik ednine je pri samostalnikih, ki pomenijo ljudi in živali, enak rodilniku, pri besedah za rastline in stvari pa je enak imenovalniku.

Skloni	Vprašalnice	ednina	dvojina	množina
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	stol / slon	stola	stoli
2. rodilnik	koga ali česa?	stola / slona	stolov	stolov
3. dajalnik	komu ali čemu?	stolu / slonu	stoloma	stolom
4. tožilnik	koga ali kaj?	stol /slona *	stola	stole
5. mestnik	pri kom ali pri čem?	pri stolu / slonu	pri stolih	pri stolih
6. orodnik	s kom ali s čim?	s stolom / slonom	s stoloma	s stoli

Sem spadajo samostalniki moškega spola, ki se končajo na -a (vodja, sluga, pismonoša, Miha). Ta sklanjatev je zato enaka 1. ženski sklanjatvi, lahko pa se tovrstni samostalniki sklanjajo tudi po prvi moški sklanjatvi.

Skloni	Vprašalnice	ednina	dvojina	množina
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	vojvoda	vojvodi	vojvode
2. rodilnik	koga ali česa?	vojvode	vojvod	vojvod
3. dajalnik	komu ali čemu?	vojvodi	vojvodama	vojvodam
4. tožilnik	koga ali kaj?	vojvodo	vojvodi	vojvode
5. mestnik	pri kom ali pri čem?	pri vojvodi	pri vojvodah	pri vojvodah
6. orodnik	s kom ali s čim?	z vojvodo	z vojvodama	z vojvodami

Vanjo spadajo okrajšave in glasovi.

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (NUK)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	NUK
2. rodilnik	koga ali česa?	NUK-a
3. dajalnik	komu ali čemu?	NUK-u
4. tožilnik	koga ali kaj?	NUK-a
5. mestnik	(pri) kom ali (pri) čem?	(pri) NUK-u
6. orodnik	(s) kom ali (s) čim?	(z) NUK-om

Vključuje samostalnike ženskega spola, ki imajo v imenovalniku končnico -a, v rodilniku pa -e.

Skloni	Vprašalnice	ednina	dvojina	množina
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	miza / žena	mizi / ženi	mize / žene
2. rodilnik	koga ali česa?	mize / žene	miz / žen (žena)	miz / žen (žena)
3. dajalnik	komu ali čemu?	mizi / ženi	mizama / ženama	mizam / ženam
4. tožilnik	koga ali kaj?	mizo / ženo	mizi / ženi	mize / žene
5. mestnik	pri kom ali pri čem?	pri mizi / ženi	pri mizah / ženah	pri mizah / ženah
6. orodnik	s kom ali s čim?	z mizo / ženo	z mizama / ženama	z mizami / ženami

Obsega samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -i.

Skloni	Vprašalnice	ednina	dvojina	množina
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	vas	vási	vasí
2. rodilnik	koga ali česa?	vasí	vasí	vasí
3. dajalnik	komu ali čemu?	vási	vaséma	vasém
4. tožilnik	koga ali kaj?	vas	vási	vasí
5. mestnik	pri kom ali pri čem?	pri vási	pri vaséh	pri vaséh
6. orodnik	s kom ali s čim?	z vasjó	z vaséma	z vasmí

Sem spadajo ženska lastna imena, ki se končajo na soglasnik.

Skloni	Vprašalnice	ed. - dv. - mn.
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	Ines
2. rodilnik	koga ali česa?	Ines
3. dajalnik	komu ali čemu?	Ines
4. tožilnik	koga ali kaj?	Ines
5. mestnik	pri kom ali pri čem?	pri Ines
6. orodnik	s kom ali s čim?	z Ines

V navadno srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola.

Skloni	Vprašalnice	ednina	dvojina	množina
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	okno	okni	okna
2. rodilnik	koga ali česa?	okna	oken	oken
3. dajalnik	komu ali čemu?	oknu	oknoma	oknom
4. tožilnik	koga ali kaj?	okno	okni	okna
5. mestnik	pri kom ali pri čem?	pri oknu	pri oknih	pri oknih
6. orodnik	s kom ali s čim?	z oknom	z oknoma	z okni

V posebno srednjo sklanjatev spadajo zemljepisna imena, ki so izpeljana iz pridevnikov.

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (Krško)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	Krško
2. rodilnik	koga ali česa?	Krškega
3. dajalnik	komu ali čemu?	Krškemu
4. tožilnik	koga ali kaj?	Krško
5. mestnik	pri kom ali pri čem?	pri Krškem
6. orodnik	s kom ali s čim?	s Krškim

Spreganje se, prav tako kot sklanjanje, v slovenščini opravlja z dodajanjem končnic (obrazil) k besedi, v tem primeru h glagolu.

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	(sem) se učil	(sva) se učila	(smo) se učili
Druga oseba	(si) se učil	(sta) se učila	(ste) se učili
Tretja oseba	se (je) učil	(sta) se učila	(so) se učili

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	(sem) se učila	(sva) se učili	(smo) se učile
Druga oseba	(si) se učila	(sta) se učili	(ste) se učile
Tretja oseba	se (je) učila	(sta) se učili	(so) se učile

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	se učim	se učiva	se učimo
Druga oseba	se učiš	se učita	se učite
Tretja oseba	se uči	se učita	se učijo

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	se učim	se učiva	se učimo
Druga oseba	se učiš	se učita	se učite
Tretja oseba	se uči	se učita	se učijo

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	se (bom) učil	se (bova) učila	se (bomo) učili
Druga oseba	se (boš) učil	se (bosta) učila	se (boste) učili
Tretja oseba	se (bo) učil	se (bosta) učila	se (bodo) učili

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	se (bom) učila	se (bova) učili	se (bomo) učile
Druga oseba	se (boš) učila	se (bosta) učili	se (boste) učile
Tretja oseba	se (bo) učila	se (bosta) učili	se (bodo) učile

Obstajata dva glagolska vida: dovršnik in nedovršnik. Dovršnik je v uporabi pri glagolu, ki označuje zaključeno delo, dogajanje ali stanje (npr. naredil), medtem ko se nedovršnik uporablja pri kontinuiteti dela, dogajanja oziroma stanja (npr. delal).

dovršnik	nedovršnik
prišel	prihajal

Slovenščina loči štiri slovnične čase; predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik. Predpreteklik je v splošni uporabi skoraj izginil.^[1]

Prihodnjik in preteklik imata končnico -l, sedanjik pa končnico -i ali -je, odvisno od glagolskega vida. Predpreteklik se tvori z dodajanjem pomožnega glagola (biti) glagolu v pretekliku.

svetiti (3. os. ed.)	predpreteklik	preteklik	sedanjik	prihodnjik
glagol	je bil svetil	je svetil	sveti	bo svetil

Pridevniki so besedna vrsta, ki dodajajo samostalniku, na katerega se nanašajo, lastnost. Slovenščina loči tri vrste pridevnikov: lastnostne, vrstne in svojilne.

Lastnostni pridevniki poimenujejo lastnost predmeta, pojma oz. osebe.
Ta pes je kosmat.

Vrstni pridevniki poimenujejo vrsto predmeta, pojma oz. osebe.
Ta žival se imenuje navadni jelen.

Svojilni pridevniki poimenujejo lastnika predmeta oz. pojma.
Ta torba je Janezova.

Pridevnike se sklanja, da se prilegajo samostalniku, ob katerim stojijo.

* V tožilniku ednine sta pri moškem spolu dve različici: osebe in živali se sklanja s končnico -ega (vidim lepega človeka), stvari (in rastline) pa tako kot v imenovalniku nimajo končnice oz. imajo ničto končnico (vidim lep-0 stol-0).

Sklon \ število	Ednina	Dvojina	Množina		Ednina	Dvojina	Množina		Ednina	Dvojina	Množina
Imenovalnik	lep (moški)	lepa	lepi		lepa (ženska)	lepi	lepe		lepo (drevo)	lepi	lepa
Rodilnik	lepega	lepih	lepih		lepe	lepih	lepih		lepega	lepih	lepih
Dajalnik	lepemu	lepima	lepim		lepi	lepima	lepim		lepemu	lepima	lepim
Tožilnik	lepega / lep *	lepa	lepe		lepo	lepi	lepe		lepo	lepi	lepa
Mestnik	o lepem	o lepih	o lepih		o lepi	o lepih	o lepih		o lepem	o lepih	o lepih
Orodnik	z lepim	z lepima	z lepimi		z lepo	z lepima	z lepimi		z lepim	z lepima	z lepimi

Pridevnike se stopnjuje, da se izrazitost lastnosti v pridevnikih med seboj primerja. Obstajajo tri stopnje pridevnikov: osnovnik, primernik in presežnik.

Obrazilno stopnjevanje se tvori s pomočjo pripone (-ši, -ji ali -ejši) in v presežniku še predpone naj-. Obrazilno se lahko stopnjujejo le lastnostni pridevniki.

zloben

zlobnejši

najzlobnejši

Opisno stopnjevanje se tvori s prislovoma bolj za primernik in najbolj za presežnik.

moder

bolj moder

najbolj moder

• slovenščina