Seznam francoskih vladarjev

Kralj Francije
Cesar Francozov
Kralj Francozov
Kralj Francije; Cesar Francozov; Kralj Francozov
Roi de France; Empereur des Français; Roi des Français
	Grb Burbonov, najbolj znane francoske dinastije
	Najdlje vladal; Ludvik XIV.; (14. maj 1643 - 1. september 1715)
Podatki
Prvi nosilec	Karel Veliki (kot kralj Frankov)
Zadnji nosilec	Napoleon III. (kot cesar Francozov)
Rezidenca	Versajska palača
Imenuje	deden naziv
Pretendent	Ludvik Alfonz Burbonski (kralj Francije); Janez Orleanski (kralj Francozov); Janez Krištof Napoleon (cesar Francozov)

Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.

Večina srednjeveških zgodovinarjev trdi, da se je Francija začela šele z nastopom dinastije Kapetingov leta 987 ali vsaj z nastankom zahodnofrankovskega kraljestva z verdunsko pogodbo leta 843. Po drugi strani se za prve francoske kralje šteje Merovinge, katerih frankovsko kraljestvo je ustanovil Klodvik I. v petem stoletju (486). Merovingi so vladali do osmega stoletja.

Glede na sodobne smernice se ta seznam začne leta 843 s Karlom Plešastim in zahodnofrankovskim kraljestvom, ki se je razvilo v današnjo Francijo. Kralji pred tem so navedeni v seznamu frankovskih kraljev.

Po revoluciji leta 1830 se je naziv kraljev iz kralj Francije spremenil v kralj Francozov, ker naj bi bila monarhija povezana z ljudstvom in ne z ozemljem.

Imena regentov so vključena zaradi praktičnih razlogov, čeprav formalno niso bili kralji. Karel Veliki (768-814) se običajno šteje kot Karel I., njegov sin Ludvik Pobožni pa kot Ludvik I.

Poleg spodaj naštetih kraljev so si tudi angleški kralji lastili naziv kralj Francije med letoma 1422 in 1801. Na začetku je imelo to nekaj pravnih osnov, Henrika VI. Angleškega je Karel VI. Francoski postavil za dediča francoskega prestola pod pogoji pogodbe iz Troyesa. Večina severne Francije je bila do leta 1435 v rokah Angležev. Čeprav so jih kasneje pregnali, so si nekateri angleški kralji lastili naziv kralj Francije do leta 1801, ko je bilo ustanovljeno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.

Karolingi (843 do 987)

Kapetingi (987 do 1328)

Dinastija Kapetingov je vladala nepretrgoma od leta 987 do 1792 in potem še od 1814 do 1848. Veji te dinastije, ki sta vladali po letu 1328, se podrobneje imenujeta Valoijci in Bourboni.

Hugo Capet, pariški grof, kralj 987 - 996
Robert II. Pobožni 996 - 1031
Henrik I. 1031 - 1060
Filip I. 1060 - 1108
Ludvik VI. Debeli 1108 - 1137
Ludvik VII. Mlajši 1137 - 1180
Filip II. Avgust 1180 - 1223
Ludvik VIII. Lev 1223 - 1226
Ludvik IX. (sv. Ludvik ) 1226 - 1270
- Blanka Kastiljska (regentka Ludvika IX.) 1226 - 1234
Filip III. Pogumni 1271 - 1285
Filip Lepi 1285 - 1314
Ludvik X. Trmasti 1314 - 1316
- (Filip, brat Ludvika X. (regent pred rojstvom Ivana I. in med njegovim kratkim življenjem) 1316)
Ivan I. Posthumni 1316
Filip V. Visoki 1316 - 1322
Karel IV. Svetli 1322-1328

Valoijci (1328-1589)

Bourboni (1589-1792)

Henrik IV. (kralj Henrik III. Navarski 1572-1610) 1589-1610
- (Marija Medičejska (kot regentka Ludvika XIII.) 1610-1614)
Ludvik XIII. Ljubljeni1610-1643
- (Ana Avstrijska (kot regent Ludvika XIV.) 1643-1651)
Ludvik XIV. Sončni kralj 1643-1715
- (Filip II. Orleanski (kot regent Ludvika XV.) 1715-1723)
Ludvik XV. Francoski Ljubljeni 1715-1774
Ludvik XVI. Francoski Ljubljeni 1774-1792

Prva republika (1792-1804)

Veliko monarhov tistega časa ni priznalo padca monarhije, zato so šteli, da je vladal Ludvik XVI. do svoje smrti leta 1793, za njim Ludvik XVII. Francoski, po njegovi smrti leta 1795 pa Ludvik XVIII. Zato tako štetje kraljev.