Martin Brecelj
| Martin Brecelj | |
|---|---|
| Rojstvo | 5. junij 1953 (71 let) Buenos Aires |
| Narodnost |  Slovenec |
| Državljanstvo |  Slovenija Italija Argentina |
| Poklic | novinar, politik, učitelj, publicist, kulturni delavec |
| Poznan po | prosvetni in kulturni delavec |
| Starši | Ivan Brecelj Jožica Brecelj (rojena Legiša) |
| Sorodniki | Aleš Brecelj (brat) |
Martin Brecelj, časnikar, prosvetni in kulturni delavec, * 5. junij 1953, Buenos Aires.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Martin Brecelj se je rodil v Buenos Airesu v družini gradbenika Ivana Breclja, mati je bila Jožica Legiša, gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju v predmestju Buenos Airesa, v kraju Almirante Brown (Adrogué), slovensko srednjo šolo pa v Nabrežini, nato Klasično gimnazijo najprej v Gorici in nato v Trstu. Maturiral je leta 1972 na liceju France Prešeren v Trstu [1]. Na Univerzi v Trstu se je vpisal na študij filozofije in se posebej ukvarjal s filozofijo znanosti, kasneje pa s filozofijo Dušana Pirjevca, o kateri je tudi napisal diplomsko nalogo, ki so jo leta 2000 izdali v knjižni obliki pri založbi Mladika [2]. Učil je na slovenskih srednjih šolah v Trstu, nekaj časa pa je služboval v Milanu. Kot publicist je začel sodelovati v tržaškem periodičnem tisku, pri Novem listu, nato pri Mladiki in pri Primorskem dnevniku. Od leta 1984 je poklicni časnikar, najprej pri listu Gospodarstvo, nato pa pri Primorskem dnevniku. V javnem življenju je začel delovati že kot dijak. V letih 1969−1972 je bil predsednik Slovenskega kulturnega kluba v Trstu. Od leta 1970 je aktiven v stranski Slovenska skupnost (SSk), bil je član pokrajinskega sveta stranke, od leta 1977 pa tudi njenega pokrajinskega izvršnega odbora. Leta 1985 je bil prvič izvoljen v devinsko-nabrežinski občinski svet in postal vodja skupine Slovenske skupnosti v občinskem svetu. Leta 1991 je bil na listi SSk ponovno izvoljen v občinski svet, najprej je bil vodja strankine skupine odbornikov, nato pa 1991 podžupan Občine Devin - Nabrežina.[3]
Martin Brecelj je izredno ploden publicist, saj objavlja članke in eseje o slovenski manjšini in splošno o slovenski problematiki, sodeloval je tudi pri PSBL (Primorskem slovenskem biografskem leksikonu).
Leta 2016 je izdal odmevno knjigo Anatomija političnega zločina o trojnem umoru v Rossettijevi ulici v Trstu leta 1943, v katerem so bili ubiti Stanko Vuk, njegova žena Danica Tomažič in družinski prijatelj Drago Zajc [4][5][6] .
Leta 2023 je od Sergija Pahorja prevzel predsedovanje Društva slovenskih izobražencev v Trstu [7].
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Brecelj, Martin (1953–) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 11. oktobra 2024.
- ↑ Brecelj, Martin (2000). Rivoluzione e catarsi: il pensiero filosofico di Dušan Pirjevec. Trieste: Mladika.
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)
- ↑ Brecelj, Martin (2016). Anatomija političnega zločina: trojni umor v Rossettijevi ulici med ugibanji in dejstvi. Trst: Mladika. ISBN 978-88-7342-235-8.
- ↑ postaja, Spletna. »Martin Brecelj: Stanko Vuk, Trst, umor v ulici Rossetti [3] | Družina – vsak dan s teboj«. Martin Brecelj: Stanko Vuk, Trst, umor v ulici Rossetti [3] | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 11. oktobra 2024.
- ↑ »Predstavitev knjige v Trstu«. www.scnr.si. Pridobljeno 11. oktobra 2024.
- ↑ noviSplet.com (13. april 2023). »Martin Brecelj novi predsednik DSI » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 11. oktobra 2024.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |