Kujavija

Kujavija Kujawy
Zgodovinska pokrajina
Grb
Lega na zemljevidu Poljske
Koordinati: 52°42′N 18°33′E / 52.700°N 18.550°E / 52.700; 18.550
Država	Poljska
Zgodovinske prestolnice	Włocławek, Inowrocław, Brześć Kujawski
Največje mesto	Bydgoszcz
Površina [1]
• Skupno	5.989 km2
Prebivalstvo
• Skupno	950.000
• Gostota	160 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Primarno letališče	Letališče Ignacyja Jana Paderewskega,Bydgoszcz
Avtoceste

Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło. Razdeljena je na tri tradicionalne dele: severovzhodnega s prestolnico Bydgoszcz, ki se etnografsko pogosto ne šteje za kujsvskega, osrednjega s prestolnico Inowrocław ali Kruszwica, in jugovzhodnega s prestolnico Włocławek ali Brześć Kujawski.

Ime Kujavija se je v pisnih virih prvič pojavilo v Gnjeznenski buli (poljsko Bulla Gnieźnieńska, latinsko Ex commisso nobis) iz leta 1136, ki jo je izdal papež Inocenc II., nato pa je bilo omenjeno v številnih srednjeveških dokumentih. Omenjajo ga tudi kronike Wincentyja Kadłubeka.^[2]

Kujavija je postala del poljske države v 960. letih pod vojvodom Mješkom I. Takrat je bila ena od najgosteje poseljenih poganskih območij države.^[3] Po razdelitvi Poljske med sinove Boleslava III. Krivoustega je Kujavija sprva postala del Mazovske vojvodine, leta 1194 pa je bila ustanovljena neodvisna Kujavska vojvodina, ki ji je vladal vojvoda Lešek I. Beli. V letih 1202-1234 je bila Kujavija spet del Mazovije, katere vladar Konrad I. je leta 1226 na svoje posesti povabil Tevtonski viteški red. Vitezi so se utrdili na vzhodu Kujavije v deželi Dobrzyń. V drugi polovici 13. stoletja je bila Kujavska vojvodina razdeljena na dva dela s središčema v Inowroclawu oziroma Brestu Kujavskem. Kujavski vojvoda Vladislav I. Kratki je uspel leta 1306 priključiti Malopoljsko, leta 1314 pa Velikopoljsko in s tem oživiti enotno poljsko državo. Leta 1320 je bil Vladislav okronan za poljskega kralja.

Leta 1332 so večino Kujavije osvojili vitezi Tevtonskega reda, vendar so jih poljski kralji postopoma pregnali in obnovili svojo oblast nad regijo. Po delitvah Republike obeh narodov v letih 1772-1793 je Kujavija postala del Prusije. Med Napoleonskimi vojnami je bilo ozemlje del Varšavske vojvodine (1807-1815), po Dunajskem kongresu (1814-1815) pa je bil večji del Kujavije (Bydgoszcz, Inowroclaw) priključen k Prusiji in kasneje k Nemškemu cesarstvu. Pokrajina Wloclawsk na vzhodu je bila vključena v Rusko carstvo. Od leta 1918 je Kujavia del Poljske republike.

	Mesto	Število prebivalcev (2015)[4]	Vojvodstvo leta 1750	Vojvodstvo leta 2016	Mestne pravice	Komentar
1.	Bydgoszcz	359.428	Inowrocław	Kujavsko-Pomorjansko	1346	Bivše poljsko kraljevo mesto, del Bidgoško–Torunjskega mestnega območja.
2.	Włocławek	114.885	Brześć Kujawski	Kujavsko-Pomorjansko	1255	Zgodovinka prestolnica Kujavije.
3.	Inowrocław	75.001	Inowrocław	Kujavsko-Pomorjansko	1237/38	Zdraviliško mesto, bivša prestolnica Inowrocławskega vojvodstva.
4.	Solec Kujawski	15.642	Inowrocław	Kujavsko-Pomorjansko	1325	Del bidgoško-torunjskega mestnega območja.
5.	Aleksandrów Kujawski	12.515	Inowrocław	Kujavsko-Pomorjansko	1919	Del bidgoško-torunjskega mestnega območja.
6.	Koronowo	11.384	Inowrocław	Kujavsko-Pomorjansko	1370
7.	Ciechocinek	10.791	Inowrocław	Kujavsko-Pomorjansko	1916	Zdraviliško mesto.
8.	Kruszwica	9.128	Brześć Kujawski	Kujavsko-Pomorjansko	1422
9.	Janikowo	9.079	Inowrocław	Kujavsko-Pomorjansko	1962
10.	Barcin	7.752	Inowrocław	Kujavsko-Pomorjansko	1541

• 
  Inowrocław: cerkev Svete device Marije iz 12. stoletja
• 
  Stolnica v Włocławeku
• 
  Jezero Gopło in Mišji stolp gradu v Kruszwici
• 
  Cerkev sv. Trojice v Strzelnu
• 
  Bydgoška stolnica in Bela kašča
• 
  Cerkev vnebovzetja v Koronowu
• 
  Maturantski stolpi v Ciechocineku
• 
  Park Solanka v Inowrocławu
• 
  Zapornica Czarna Droga na Bidgoškem kanalu
• 
  Bidgoški Hotel Orel iz 19. stoletja