Jakob Brollo
| Jacobo Brollo | |
|---|---|
| Rojstvo | Jacobo Brollo 19. september 1834[1][2] Humin |
| Smrt | 30. december 1918 (84 let) Humin |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | slikar |
Jakob Brollo (italijansko Jacobo Brollo ali Giacomo Brollo), furlanski slikar, * 19. september 1834, Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 30. december 1918, Humin.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]
Sprva se je učil doma v Huminu pri slikarju Jožefu Bonittiju, nato pa je v presledkih štiri leta obiskoval akademijo v Benetkah (1852-1854 in 1856-1859).[3] Leta 1860 je delal na Koroškem, kot pomočnik Antona Wieslerja.[3]
Kot najpomembnejši predstavnik furlanskih slikarjev poznonazarenske smeri je delal na slovenskem Štajerskem, sprva kot sodelavec Tomaža Fantonija, s katerim sta sodelovala sedem let, od 1861 do 1867. Brollo je v svojem pismu zapisal, da sta se s Fantonijem koristno dopolnjevala, Fantoni sprva ni bil tako vešč figuralnih kompozicij, Brollo pa ne slikanja v fresco tehniki.[3]
Pozneje je delal s pomočnikom Osvaldom Biertijem in svojim sinom Antonom.[4] Za cerkve je slikal freske, oljne oltarne poslikave, križeve pote in božje grobove. Med najpomembnejše poslikave, ki oživljajo predvsem baročne in rokokojske sheme, sodijo poslikave v Petrovčah, Gradišču pri Ormožu, na Kapelskem Vrhu, na Stari Gori nad Ščavnico, na Ponikvi in v Vitanju.[5]
Delo na Koroškem
[uredi | uredi kodo]Poleg dela na Štajerskem je bil Jakob Brollo povezan tudi s Koroško, saj je že njegov oče redno prihajal na delo v Borovlje, tako da je sin Jakob Brollo imel Koroško vsaj v zavesti in je tako kasneje ustvarjal pomembna dela v neorafaelitskem/pozno nazarenskem slogu na takrat slovenskem Koroškem. Verjetno je tudi govoril slovensko.
Zlasti pomembne so štiri cerkve v današnji občini Štalenska gora. Ohranjene so poslikave celotnega notranjega cerkvenega prostora v Šentlovrencu pri Šenttomažu nad Celovcem in Šentmartinu v Frajnberku v današnji občini Štalenska gora, kjer je naslikal pri vhodu v cerkev sveta Cirila in Metoda. Napisi v Šentlovrencu so v slovenščini. Niso ohranjene njegove poslikave v župnijski cerkvi v Šenttomažu nad Celovcem ter v podružnici te-iste fare v Šmarjeti (danes Trnja vas, Celovec). Vpričo narodnostno-politične borbe za ohranjanje slovenskega napisa v Šentlovrencu lahko domnevamo, da je odstranitvi poslikav v obeh cerkvah velevala nestrpnost in nestrokovnost. V Podjuni je poslikal cerkev v Žitari vasi.[6]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Sv. Ciril, Šentmartin pri Frajnberku, fara Timenica, Štalenska gora -
Sv. Metod, Šentmartin pri Frajnberku, fara Timenica, Štalenska gora
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- seznam italijanskih slikarjev
- Štalenska gora
- Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
- Tomaž Fantoni
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hrvatski biografski leksikon — 1983.
- ↑ Artists of the World Online, Allgemeines Künstlerlexikon Online, AKL Online — B: K. G. Saur Verlag, Verlag Walter de Gruyter, 2009. — ISSN 2750-6088 — doi:10.1515/AKL
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Andreja Žigon, cerkveno stensko slikarstvo poznega XIX. stoletja na Slovenskem, str. 34
- ↑ Slovenski biografski leksikon 1925-1991 1. sbl:0202
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Bojan-Ilija Schnabl, Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Žigon Andreja, Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem, Celje, Mohorjeva družba, 1982 (COBISS)
- Bojan-Ilija Schnabl, Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Oms e timps 45 biografiis di Glemonats innomenâts Arhivirano 2006-05-07 na Wayback Machine. (v furlanščini)
