Ido

Ido
Ustvaril	Delegation for the Adoption of an International Auxiliary Language
Datum	1907
Okolje in uporaba	Mednarodni pomožni jezik
Uporabniki	100–200 (2000)[1]
Namen	umetni jezik mednarodni pomožni jeziki ido
Viri	temeliji na esperantu
Uradni status
Regulator	Uniono por la Linguo Internaciona Ido
Jezikovne oznake
ISO 639-1	io
ISO 639-2	ido
ISO 639-3	ido
Glottolog	idoo1234
Linguasphere	51-AAB-db
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Ido je mednarodni umetni pomožni sporazumevalni jezik. Govori ga predvidoma 1000 ljudi po celem svetu. Leta 1907 ga je na osnovi esperanta izoblikoval francoski domači učitelj Louis de Beaufront, saj je menil, da esperanto ni dovolj enoten in logičen. Za ido je značilen premišljen in natančno dodelan sistem tvorbe različnih besednih vrst iz določenega korena. Zagovorniki esperanta ido pogosto označujejo kot težaven jezik.

Leta 1907 je v Parizu potekal kongres, kjer je zbrana delegacija med obstoječimi umetnimi jeziki želela izbrati enega in ga nadalje spodbujati pri uporabi. Na enem od zasedanju delegacij se je pojavila brošura neznanega avtorja z imenom Ido. Ido je esperantska beseda in pomeni izpeljanka. Projekt Ido je imel za cilj reformiranje esperanta v enovitnejšo obliko. Večina v komiteju se je zanimala za nov projekt, med njimi je bil tudi de Baufront, ki je sicer na kongresu zastopal esperanto. Leta 1908 je de Beaufront objavil, da se pod vzdevkom Ido skriva on sam. K projektu Ido sta pristopila še esperantista Alfred Michaux in Louis de Couturat.

Le majhen delež govorcev esperanta se je zavzela za projekt Ido in leta 1928 je postal projekt zelo postranski. Danes govori ido le majhno število govorcev. Reforme esperanta je leta 1894 predlagal že sam ustanovitelj tega jezika Zamenhof, a že tedaj so se govorci esperanta reformam uprli, saj so vztrajali, da mora ostati esperanto v svojih osnovah nespremenljiv. Iz istega razloga je nastal razkol med esperantisti in zagovorniki ida. Danes govori ido okoli 1000-2500 ljudi in govorci se združujejo v različnih društvih. Leta 2004 je na kongresu ida v Kijevu sodelovalo 14 predstavnikov iz šestih držav. Septembra 2005 je kongres potekal v Toulousu, naslednji pa med 25. in 28. avgustom 2006 v Berlinu. Predvsem po pojavu medmrežja zanimanje za ido raste.

Cilj ustanoviteljev ida je enako kot pri esperantu oblikovanje jezika, ki bi poleg obstoječih nacionalnih jezikov omogočal mednarodno komunikacijo. Uporaba umetnega jezika v mednarodnem komuniciranju zagotavlja nevtralnost in enakovrednost vseh govorcev.

• Črke: a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z
  • Samoglasniki: a e i o u
  • Soglasniki: b c d f g h j k l m n p q r s t v w x y z
  • Dvočrkja: ch sh qu
  • Dvoglasniki: au eu

• seznam jezikov
• esperanto

Wikipedija - ido

• Ido – mednarodni jezik
• Mednarodni jezik – IDO
• http://www.ido.li
• http://io.wikipedia.org
• http://io.wiktionary.org
• En la rubriko "Euyasik" l´administranto deziras kolektar kontributuri a la temi "komunikado" e "linguo". La baricentro dil afero esez ye to la promoco di projetlingui, qui future povus servar kom linguo di komunikado.

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u