Pojdi na vsebino

Devanagari

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Devanagarī
देवनागरी
Pisava devanagari (zgoraj samoglasniki, spodaj soglasniki)
Vrsta pisave
Časovno obdobje
7. stoletje n. št. do danes[1][2]
Smerod leve proti desni Uredi v Wikpodatkih
Regija Indija pisavo devanagari uporablja več kot 120 jezikov

 Fidži kot pisava za fidžijsko hindijščino
 Južna Afrika kot zaščiteni jezik (pisava)[3]

   Nepal
Jezikiapabramša, avadščina, bilščina, bojpurščina, borščina, brajščina, čatisgarščina, dogrijščina, gudžaratščina, garvalščina, harjanščina, hindujščina (hindijščina), kašmirščina, konkanščina, kumaonščina, magajščina, majtilščina, maratščina, marvarščina, mundarščina, nagpurščina, nevarščina, nepalščina, palijščina, paharski jeziki, prakrtščina, radžastanski jeziki, sanskrt, santalščina, sarajščina, šerpščina, sindščina, surjapuriščina,.
Sorodne pisave
Izhodiščna pisava
Sorodne pisave
nandinagarī
kaiti
gudžaratska
modi
ISO 15924
ISO 15924Deva (), ​Devanagari (Nagari)
Unicode
Sopomenka Unicode
Devanagari
U+0900–U+097F devanagari,
U+A8E0–U+A8FF devanagari – razširjena,
U+11B00–11B5F devanagari – razširjena-A,
U+1CD0–U+1CFF vedska – razširitve
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Semitski izvor brahmijske pisave ni splošno sprejet.
 Ta članek vsebuje fonetično transkripcijo v mednarodni fonetični abecedi (IPA). Za uvod v simbole IPA glejte Pomoč:IPA. Za razlikovanje med [ ], / / in ⟨ ⟩, glejte IPA § Oklepaji in transkripcijska ločila.

Devanagari ali devanāgarī (देवनागरी, IAST: Devanāgarī, sanskrtska izgovarjava: [deːʋɐˈnaːɡɐriː]), imenovana tudi nāgarī (sanskrtsko: नागरी, Nāgarī),[8] je levo-desna abugida (vrsta segmentne pisave),[9] ki temelji na antični brahmski pisavi[10] s severa indijske podceline. Je ena od uradnih pisav Indijske republike. V redno uporabo je bila vpeljana že pred 7. stoletjem n. št.[8][11][12] Pisava devanagari, ki jo sestavlja 47 glavnih znakov, vključno s 14 samoglasniki in 33 soglasniki, je četrta najbolj uporabljana pisava na svetu[13] in jo uporablja več kot 120 jezikov.[14]

Pravopis te pisave odraža izgovarjavo jezika.[14] V nasprotju z latinico ta pisava ne razlikuje velikosti črk.[15] Piše se z leve proti desni in močno uporablja simetrične zaokrožene oblike v kvadratnih orisih, prepoznavna pa je po vodoravni črti, imenovani široreka (शिरोरेखा, śirorekhā), ki poteka vzdolž vrha polnih črk.[9] V ležeči podobi se pisava devanagari razlikuje od drugih indijskih pisav, kot so bengalsko-asamska pisava ali gurmuki, natančen pregled pa pokaže, da so si zelo podobne, z izjemo kotov in strukturnega poudarka.[9]

Med jeziki, ki to pisavo uporabljajo kot primarno ali sekundarno pisavo, so maratščina, palijščina, sanskrt (antična pisava nagari za sanskrt ima dva dodatna soglasniška znaka),[16] hindijščina,[17] borojščina, nepalščina, šerpščina, prakrtščina, apabramša, avadščina, bojpurščina, brajščna,[18] čatigarščina, harjanščina, magajščina, sadrščina, radžastanščina, bilščina, dogrijščina, kašmirščina, konkanščina, sindščina, nevarščina, mundarščina in santalščina.[14] Pisava devanagari je tesno sorodna pisavi nandinagari, ki je pogosta v starih rokopisih Južne Indije,[19][20] in je v daljnem sorodstvu s številnimi pisavami jugovzhodne Azije.[14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Taylor, Isaac (1883). History of the Alphabet: Aryan Alphabets, Part 2. Kegan Paul, Trench & Co. str. 333. ISBN 978-0-7661-5847-4. ... V kutili se ta razvije v kratko vodoravno črto, ki v devanagariju postane neprekinjena vodoravna črta ... trije ključni napisi tega obdobja, in sicer napis Kutila ali Barielly iz leta 992, napis Čalukja ali Kištna napis iz leta 945 in napis Kavi iz leta 919 ... Napis Kutila je zelo pomemben za indijsko epigrafiko, ne le zaradi natančnega datuma, ampak tudi zato, ker ponuja jasno zgodnjo obliko standardne indijske abecede, devanagari ...
  2. ↑ Salomon, Richard (1998). Indian epigraphy: a guide to the study of inscriptions in Sanskrit, Prakrit, and the other Indo-Aryan languages. South Asia research. Oxford: Oxford University Press. str. 39–41. ISBN 978-0-19-509984-3.
  3. ↑ https://www.gov.za/documents/constitution/chapter-1-founding-provisions%7CReference[mrtva povezava][mrtva povezava]
  4. ↑ Salomon 1996, str. 378.
  5. ↑ Salomon, Richard, On The Origin Of The Early Indian Scripts: A Review Article. Journal of the American Oriental Society 115.2 (1995), 271–279, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2019, pridobljeno 27. marca 2021
  6. ↑ Daniels, P.T. (Januar 2008). »Writing systems of major and minor languages«. V B. Kachru; Y. Kachru; S. Sridhar (ur.). Language in South Asia. Cambridge: Cambridge University Press. str. 285–308. doi:10.1017/CBO9780511619069.017. ISBN 9780521786539.
  7. ↑ Masica, Colin (1993). The Indo-Aryan languages. str. 143.
  8. ↑ 8,0 8,1 Kathleen Kuiper (2010), The Culture of India, New York: The Rosen Publishing Group, ISBN 978-1615301492, str. 83
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Jain, Danesh; Cardona, George (26. julij 2007). The Indo-Aryan Languages. Routledge. str. 115. ISBN 978-1-135-79710-2. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2020. Pridobljeno 21. januarja 2019. Nagari has a strong preference for symmetrical shapes, especially squared outlines and right angles [7 lines above the character grid]
  10. ↑ Gazetteer of the Bombay Presidency na Google Knjige, Rudradamanski napis iz 1.–4. stoletja n. št., najden v Gudžaratu, Indija, Arhivi Stanfordske univerze (strani 30–45), zlasti napis v devanagariju na džajadamanskih kovancih (strani 33–34)
  11. ↑ Richard Salomon (2014), Indian Epigraphy, Oxford University Press, ISBN 978-0195356663, str. 40–42
  12. ↑ Krishna Chandra Sagar (1993), Foreign Influence on Ancient India, South Asia Books, ISBN 978-8172110284, str. 137
  13. ↑ Templin, David. »Devanagari script«. omniglot.com. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2015. Pridobljeno 5. aprila 2015.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 14,3 Devanagari (Nagari) Arhivirano 2 July 2017 na Wayback Machine., Script Features and Description, SIL International (2013), United States
  15. ↑ Akira Nakanishi, Writing systems of the World, ISBN 978-0804816540, str. 48
  16. ↑ George Cardona and Danesh Jain (2003), The Indo-Aryan Languages, Routledge, ISBN 978-0415772945, str. 75–77
  17. ↑ Hindi Arhivirano 28 May 2012 na Wayback Machine., Omniglot Encyclopedia of Writing Systems and Languages
  18. ↑ Snell, Rupert (1991). The Hindi classical tradition : a Braj Bhāṣā reader. London: School of Oriental and African studies. ISBN 0-7286-0175-3. OCLC 24794163.
  19. ↑ George Cardona and Danesh Jain (2003), The Indo-Aryan Languages, Routledge, ISBN 978-0415772945, str. 75
  20. ↑ Reinhold Grünendahl (2001), South Indian Scripts in Sanskrit Manuscripts and Prints, Otto Harrassowitz Verlag, ISBN 978-3447045049, str. xxii, 201–210
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Devanagari&oldid=6280796«