Bloemfontein

Bloemfontein Mangaung (sotho)
panorama mesta s hriba Naval Hill
Vzdevek:  »The City of Roses« (Mesto vrtnic)
Bloemfontein
Koordinati: 29°07′S 26°13′E / 29.117°S 26.217°E / -29.117; 26.217
Država	Južna Afrika
Provinca	Svobodna država
Občina	Mangaung
Ustanovljeno	1846[1]
Površina
• Mesto	268,78 km2
• Metropolitansko obm.	6.283,99 km2
Nadm. višina	1.395 m
Prebivalstvo  (2011)[2]
• Mesto	464.591
• Metropolitansko obm. [3]	747.431
• Metropolitanska gostota	120 preb./km2
Omrežna skupina	051
Spletna stran	www.bloemfontein.co.za

Bloemfontein je mesto v Republiki Južni Afriki, glavno mesto province Svobodna država in tradicionalno eno treh glavnih mest države (poleg Pretorije in Kaapstada; Republika Južna Afrika uradno nima glavnega mesta). V Bloemfonteinu ima sedež sodna oblast, medtem ko je Pretorija administrativno ter Kaapstad zakonodajno glavno mesto. Konkretno se v mestu nahaja vrhovno prizivno sodišče, ustavno sodišče pa je v Johannesburgu.

Vrtnice so zaradi svoje pogostosti simbol mesta, ime Bloemfontein pomeni »vodnjak cvetja« oz. »cvetoči vodnjak«. Drug simbol je gepard, Mangaung, ki označuje to območje, v lokalnem domorodnem jeziku sotho namreč pomeni »kraj gepardov«.^[4]

Z nekaj manj kot pol milijona prebivalcev (po popisu leta 2011^[2]) je deveto največje mesto v Republiki Južni Afriki, v mestni občini pa živi tričetrt milijona ljudi.^[3] V mnogih pogledih še vedno predstavlja tipično mesto iz obdobja apartheida, z ostro ločnico med belskimi in črnskimi predeli, ki se v zadnjih desetletjih le počasi briše.^[5]

Mesto je bilo uradno ustanovljeno leta 1846 kot utrdba, po tem, ko je ozemlje odkupil britanski general Henry Douglas Warden od burskega posestnika. V obdobju britanske vladavine (1848–1854) je postalo administrativno središče in ta položaj obdržalo tudi po razglasitvi Svobodne države Oranje. Odkritje bogatih nahajališč rude v Transvaalu, v manjši meri pa tudi v neposredni okolici Bloemfonteina, je sprožilo hiter gospodarski razvoj mesta. Leta 1890 je bila zgrajena železniška povezava do Kaapstada.^[4][6]

Razvoj je pritegnil veliko število priseljencev s podeželja, ki na začetku za razliko od drugih mest niso bili podvrženi posebni zakonski obravnavi za ne-belce. Striktna segregacija se je pričela konec 19. stoletja z vzpostavitvijo črnskega predela Waaihoek in kasneje Kafferfontein, kjer so se smeli naseljevati »črnci« (ta izraz je vključeval temnopolte, mulate, Indijce in druge ne-bele ljudi). Priseljevanje je še pospešila druga burska vojna, med katero so se prebivalci podeželja množično zatekali v razmeroma varno mestno okolje.^[5][6]

Med vojno so Britanci tu vzpostavili taborišče, kamor so zaprli več kot 20.000 žensk in otrok. Ob osamosvojitvi izpod Združenega kraljestva in ustanovitvi federacije leta 1910 je Bloemfontein postal sodno glavno mesto.^[4] Položaj črncev, posebej žensk, pa je ostal težak, kar je leta 1913 sprožilo znamenit upor žensk, ki je pomenil začetek političnega organiziranja in posredno izboljšanja položaja temnopoltih Južnoafričank.^[6]

• Predstavnosti o temi Bloemfontein v Wikimedijini zbirki
• Uradno spletno mesto