Pojdi na vsebino

Avokadovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avokado

Avokado na drevesu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Laurales (lovorovci)
Družina: Lauraceae (lovorovke)
Rod: Persea
Vrsta: P. americana
Znanstveno ime
Persea americana
Mill.
Avokado, surov (užitni deli)
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 160 kcal   670 kJ
Ogljikovi hidrati:     8,53 g
- sladkorji:  0,66 g
- vlaknine:  6,7 g  
Maščobe:14,66 g
- nasičene:  2,13 g
- mononenasičene:  9,80 g  
- polinenasičene:  1,82 g  
Beljakovine: 2 g
Tiamin (vit. B1):  0.067 mg  5%
Riboflavin (vit. B2)  0.130 mg  9%
Niacin (vit. B3):  1.738 mg  12%
Pantotenska kislina (vit. B5):  1.389 mg 28%
Vitamin B6  0.257 mg20%
Folati (vit. B9):  81 μg 20%
Vitamin C:  10 mg17%
Kalcij:  12 mg1%
Železo:  0.55 mg4%
Magnezij:  29 mg8% 
Fosfor:  52 mg7%
Kalij:  485 mg  10%
Cink:  0.64 mg6%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Avokadovec (znanstveno ime Persea americana) je drevo iz družine lovorovk (Lauraceae). Izhaja iz Srednje Amerike in Mehike. Vzgajali so ga že Azteki, danes pa ga kultivirajo v Južni Afriki, Izraelu, Čilu in južni Španiji. Njegov plod imenujemo avokado.

Etimologija in zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ime sadeža izhaja iz besede ahuatl, ki v azteškem jeziku nahuatl pomeni tudi modo. Španci so to besedo prevzeli kot aguacate oziroma avocado. Španci so sadež prvič omenili v knjigi leta 1519.

Drevesa zrastejo do 20 m. Listi so vedno zeleni in dolgi 12-25 cm. Avokadovec je zimzeleno in hitro rastoče drevo, ki uspeva na toplih in sorazmerno suhih področjih. Drevo obrodi sadeže po okoli desetih letih. Sadež je bogat z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Določene sorte se uporabljajo tudi v medicinske namene.

Sadež je hruškast ali okrogel. Zunanja lupina je srednje do temno zelena, odvisno od sorte. V notranjosti se nahaja jedrce, ki je veliko približno kot žogica za golf. Oplodje je zelenorumeno in na zraku oksidira ter potemni. Oksidacijo lahko preprečimo s pokapanjem s citronsko kislino.

Naprodaj so običajno še trdi sadeži, ki pa nadalje zorijo. Za uživanje so primerni, ko se lupina zaradi blagega pritiska s prstom nekoliko poda.

Sadeži nikoli ne dozorijo na drevesu, temveč padejo na tla, ko so še nezreli in nato hitro zorijo. V nasadih sadeže zato oberejo takoj, ko dosežejo ustrezno velikost.

Cvetov in plodov

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]