2S25 Sprut-SD

2S25
	; 2S25 Sprut-SD na paradi zmage v Moskvi, leta 2008
Vrsta	Uničevalec tankov
Država izvora	Rusija
Zgodovina uporabe
V uporabi	2005−danes
Uporabniki	Rusija
Zgodovina izdelave
Leto zasnove	1984−2001
Proizvajalec	Volgogradski traktornji zavod[d]
V proizvodnji	1980eta
Značilnosti
Teža	18 t (20 ameriških ton; 18 angleških ton)
Dolžina	9,77 m (32 ft 1 in) (s topom); 7,08 m (23 ft 3 in) (šasija)
Širina	3,15 m (10 ft 4 in)
Višina	2,72 m (8 ft 11 in)
Posadka	3
Oklep	Kupola - varjeno jeklo; Trup – aluminijeva zlitina
Primarna; oborožitev	125 mm Sprut gladkocevni top
Sekundarna; oborožitev	7,62 mm PKT strojnica
Motor	2V-06-2S dizelski motor; 510 KM (380 kW)
Moč/teža	28,3 hp/tonne (21,1 kW/tonne)
Obese	Hidropnevmatsko, možnost nastavljanja višine (190 mm−590 mm)
Operativni; doseg	500 km
Hitrost	70 km/h (43 mph) (cesta); 45 km/h (28 mph) (izven ceste); 10 km/h (6,2 mph) (voda)

2S25 Sprut-SD (Rusko: 2С25 «Спрут-СД») je ruski uničevalec tankov oz. lahki tank. Vozilo uporablja istoimenski (Sprut) 125 mm gladkocevni top. Masa tanka je okrog 20 ton, kar je samo tretjina teže običajnega glavnega bojnega tanka. Sprut-SD naj bi bil enako udaren kot bojni tanki, bi bil pa za razliko dosti lažji za transport, še posebej v primeru letalskega transporta. Sprut je edino vozilo tega tipa na svetu.

Proizvaja ga Volgogradskij traktornij zavod (Волгоградский тракторный завод). Trenutno je edini uporabnik Rusija, so pa zanimanje pokazali tudi Indija in Južna Koreja.

Glej tudi

Sprut – protitankovski top
BMD-4
BMPT
BTR-90
T-90 – glavni bojni tank

Reference

↑ Авторский коллектив под руководством Панова В. В. (2007). »Противотанковая артиллерия«. 3 Центральный научно-исследовательский институт Министерства обороны Российской Федерации. Исторический очерк. 3 апреля 1947—2007 (v ruščini). Moscow: 3rd Central Scientific Research Institute, Ministry of Defence (Russia). str. 52.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 2S25 Sprut-SD.

[3CNII-1] Авторский коллектив под руководством Панова В. В. (2007). »Противотанковая артиллерия«. 3 Центральный научно-исследовательский институт Министерства обороны Российской Федерации. Исторический очерк. 3 апреля 1947—2007 (v ruščini). Moscow: 3rd Central Scientific Research Institute, Ministry of Defence (Russia). str. 52.

[1]