Jump to content

Fatima Mernessi

Iwde to Wikipedia
Fatima Mernissi
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuMorooku Taƴto
InndeFatma / Fāṭima / Fatema Taƴto
PseudonymFatma Aït Sabah Taƴto
Ɗuubi daygo27 Siilto 1940 Taƴto
ƊofordeFez Taƴto
Date of death30 Jolal 2015 Taƴto
Place of deathRabat Taƴto
WoldeFaransinkoore, Arabic, Inngilisjo, Moroccan Darija Taƴto
Field of workessay, gender studies, sociology Taƴto
EmployerMohammed V University Taƴto
Position heldFarfesajo Taƴto
Janngi toSorbonne, Brandeis University Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto
Award receivedErasmus Prize, Princess of Asturias Literary Prize Taƴto

Fatema Mernisi (aarabeere : فاطمة مرنيسي , e ɗemngal romaan : Fāṭima Marnīsī ; 27 suwee 1940 – 30 noowammbar 2015) ko binndoowo Maruknaajo, ganndo ko faati e renndo, ko o ganndo ko faati e rewɓe.

Fatema Mernissi jibinaa ko ñalnde 27 suwee 1940 to Fes, to leydi Maruk. O mawni ko e nder galle neene makko alɗuɗo, wondude e banndiraaɓe rewɓe e gollooɓe.[1] O heɓi jaŋde makko leslesre ko e duɗal ngal dillere ngenndiyankoore sosi, o heɓi jaŋde makko hakkundeere e nder duɗal sukaaɓe rewɓe tan, ngal protektorat Farayse rokkata kaalis.[2] E hitaande 1957, o janngi ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sorbonne to Pari, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brandeis to Amerik, ɗo o heɓi doktoraa makko e hitaande 1974.[3]

O arti e golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mohammed V to Rabat, o janngini to Faculté des Lettres hakkunde 1974 e 1981 e fannuuji ko wayi no laabi, sosiyoloji ɓesngu e sosiyoloji hakkille. Yanti heen, ko o ganndo wiɗto to duɗal jaaɓi haaɗtirde wiɗtooji ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal.[4]

Deftere Mernissi nde Beyond the Veil: Dynamics homme-femme dans la société musulmane winndaa ngam binndanɗe makko PhD, caggal ɗuum o yaltini deftere anndinde doole rewɓe juulɓe e nder jokkondiral e diine lislaam.[5] Mernissi ina anndaa e miijooji mum renndo-politik ngam yeewtidde e ko fayti e jinnaaɓe e jikkuuji, teeŋti noon e Maruk e leyɗeele juulɓe goɗɗe. O yi’etee ko e debbo jom doole, nde tawnoo ko o haaloowo e nder renndo, ganndo, jannginoowo, binndoowo, e ganndo renndo.[6] Mernissi maayi ko Rabat ñalnde 30 noowammbar 2015.[7]

Binndanɗe e batte mum en Deftere Mernissi adannde, wiyeteende “Beyond the Veil” yalti ko e hitaande 1975.[8] Edition revise yalti to Angalteer e hitaande 1985 e to Amerik e hitaande 1987. Beyond the Veil wontii deftere teskinnde, haa teeŋti noon e fannuuji anthropologie e sociologie, ko fayti e rewɓe e nder winndere aarabeeɓe, nokkuuji Mediteraane walla renndooji juulɓe e nder kuuɓal.