Pojdi na vsebino

Neso (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Neso
Odkritje[1]
OdkriteljM. Holman s sodelavci
B. Gladman s sodelavci
Datum odkritja14. avgusta 2002
Oznake
Neptun XIII,
S/2002 N 4
Značilnosti tira[2]
Epoha: 10. junij 2003
Periapsida24,435.000 km
Apoapsida72,339.000 km
Srednji polmer orbite
48,387.000 km
Izsrednost0,4945
9374,0 dni (25,7 let)
Naklon tira132° (na ekliptiko)
ObkrožaNeptun
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer
30 km [2] (določeno s pomočjo albeda)
Masa1,6×1017 kg
Srednja gostota
1,5 g/cm3 (ocena) [3]
Albedo0,04 (predvidevanje) [2]

Neso (grško Νησώ: Neso ) je Neptunov retrogradni nepravilni satelit.

Odkritje in imenovanje

[uredi | uredi kodo]

Luno Neso sta odkrila Matthew J. Holman, Brett J. Gladman s sodelavci 14. avgusta 2002, pozneje ni bila opažena do leta 2003. [4][5] Dobila je začasno ime S/2002 N 4. Uradno ime je dobila 3. februarja 2007 po Nereidi Neso iz grške mitologije.

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]
Nepravilni sateliti Neptuna. Sateliti nad horizontalno osjo so progradni, pod njo pa retrogradni.

Luna Neso ima okoli 60 km v premeru (če pri izračunu upoštevamo albedo 0,04), okoli Neptuna pa kroži na razdalji okoli 48 Gm. Je od planeta najbolj oddaljena luna v Osončju. Luna Neso je od Neptuna najbolj oddaljena na razdalji okoli 72 Gm, kar je celo več kot je apohelij Merkurja (okoli 70 Gm)

Ker ima podobno tirnico kot luna Psamata, se predvideva, da imata skupni izvor oziroma, da sta bili del razpadlega večjega nebesnega telesa [2].

Opombe in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Podatki o odkritjih Neptunovih lun pri JPL
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 S. Sheppard, D. Jewitt and J. Kleyna A Survey for "Normal" Irregular Satellites Around Neptune: Limits to Completeness, The Astronomical Journal, 132 (2006), pp. 171–176. Preprint.
  3. Fizični parametri pri JPL
  4. IAU Circular 8213
  5. M. Holman, JJ Kavelaars, B. Gladman, T. Grav, W. Fraser, D. Milisavljevic, P. Nicholson, J. Burns, V. Carruba, J.-M. Petit, P. Rousselot, O. Mousis, B. Marsden, R. Jacobson; Discovery of five irregular moons of Neptune, Nature, 430 (2004), pp. 865-867. Final preprint(pdf)



Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]