Enakozvočnica

Enakozvóčnica (enakoizráznica, s tujko homoním) je beseda, ki se enako izgovarja (enakoglasnica) ali se tudi enako črkuje (enakopisnica) kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen.

Beseda homonim izvira iz grške predpone ὁμο-, homo- – »enak« in pripone ώνυμος, -ōnymos – »ime«. Tako se torej nanaša na dve besedi, ki si delita »enako ime«.

Pojav se imenuje homonimija. Nekateri viri^[1] trdijo, da morata biti pomena homonimov nepovezana (v izvoru). Paziti je treba tudi, da se homonimije ne zamenjuje s polisemijo, pri čemer gre za to, da ima lahko določena beseda več pomenov – večpomenskost.

Zgledi:

• para (agregatno stanje) in para (denarna enota)
• prst (del roke ali noge) in prst (pedologija)
• list (del rastline) in list (kos papirja)
• gori na gori hiša gori^[2]

Sorodni izrazi:

Homonimija je povezana s kar nekaj lingvističnimi koncepti. Termin »homonim« je lahko nejasen, ker si dve besedi lahko delita »isto ime« na veliko načinov in ker ga izobraženi govorci rabijo na različne načine.

• enakopisnica (homograf) je beseda, ki se enako črkuje in izgovarja kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen (prst in prst).
• enakoglasnica (homofon) je beseda, ki se enako izgovarja kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen (bel – barva in bev – medmet, ki posnema pasje oglašanje).
• polisemi so besede, ki se enako črkujejo, z različnim, toda sorodnim pomenom. Razlika med homonimijo in polisemijo je pogosto težko opazna in subjektivna, vsi viri pa ne navajajo polisemnih besed tudi kot homonime.

• blizuizraznica
• enakopisnica
• enakoglasnica
• sopomenka

• Toporišič, Jože (2000), Slovenska slovnica (4., prenovljena in razširjena izd.), Maribor: Obzorja, str. 115, COBISS 44990977

Poglejte si besedo sopomenka ali sopomenka v Wikislovarju, prostem slovarju.