Grb Slovenije

Grb Republike Slovenije
Nosilec grba	Slovenija
Sprejet	24. junij 1991
Predhodne različice
Uporaba	v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih državnih organov; za označevanje državne meje, na območju mejnih prehodov in na objektih organov mejne kontrole; v prostorih in na poslopjih, v katerih je sedež državnih organov, kot tudi v prostorih teh organov; v prostorih in na poslopju predstavništva Republike Slovenije v tujini in na prevoznih sredstvih, ki jih vodja predstavništva uporablja, v skladu z mednarodnimi pogodbami, predpisi in običaji države, v kateri je predstavništvo, oziroma s pravili in prakso mednarodne organizacije, pri kateri je predstavništvo; v pečatu, štampiljki ter oznakah dokumentov organov lokalnih skupnosti, kadar opravljajo posamezne naloge oziroma določene zadeve iz državne pristojnosti; v pečatu, štampiljki ter oznakah dokumentov samoupravnih skupnosti, podjetij in drugih organizacij ter posameznikov, ki imajo javno pooblastilo, kadar opravljajo posamezne naloge oziroma določene zadeve iz državne pristojnosti; na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih uporabljajo predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik državnega sveta, predsednik vlade, ministri ter vodje predstavništev Republike Slovenije v tujini; na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih uporabljajo poslanci, člani državnega sveta in funkcionarji ter uslužbenci državnih organov; v drugih primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon.

Grb Republike Slovenije je emblem,^[1] ki ga sestavlja moder ščit z motivom Triglava z dvema valovitima črtama pod njim, tremi šestkrakimi zvezdami nad njim (predstavljajo Celjske grofe (srednji vek), najpomembnejšo plemiško družino z izvorom na Slovenskem)^[2] ter z rdečo obrobo po stranskih robovih ščita. Z drugim ustavnim amandmajem je bil sprejet na predvečer razglasitve neodvisnosti od Jugoslavije, 24. junija 1991.^[3] Kot socialistična republika znotraj Jugoslavije je Slovenija leta 1947 začela uporabljati motiv najvišjega slovenskega vrha Triglava kot uradni simbol.^[4][5] V obdobju Kraljevine SHS oz. kasneje Jugoslavije je bil slovenski narod zastopan s polmescem in tremi zvezdami v dnu srčnega ščita, ki temelji na teoriji ilirskega izvora Slovencev. Do nastanka Jugoslavije je bil osrednji slovenski narodni simbol poleg narodne zastave grb dežele Kranjske, ki izvira iz 13. stoletja.^[6]

V preteklosti so slovensko ozemlje predstavljali grbi zgodovinskih dežel, predvsem grb Kranjske. Slednji prikazuje na srebrnem ščitu kronanega modrega orla z rdeče-zlato šahiranim polmescem na prsih.^[7] Orla kot simbol dežele se prvič zasledi leta 1188.^[8] Kranjski grb kot tak naj bi nastal po grbu Andeških (orel) ter Spanheimov (šahirani polmesec).^[6] Z listino z dne 12. januarja 1463 je cesar Friderik III. orlu dodal zlato krono ter z zlato zamenjal srebrno barvo polja in v šahovnici.^[9][8] S cesarskima odlokoma z dne 22. avgusta in 17. novembra 1836 se je cesar Ferdinand I. odločil spremeniti grb Kranjske. V novem grbopisu so bili zlati deli, z izjemo krone, spet srebrni kot pred letom 1463.^[10]

Slovensko ozemlje so poleg grba kranjske predstavljali še grbi:

• Štajerske (na zelenem polju srebrn panter z rdečo opremo, kateremu iz žrela bruha ogenj),
• Koroške (v prvem zlatem polju sekanega ščita trije črni korakajoči levi, v drugem rdečem polju srebrn tram,
• Goriške (v prvem modrem polju desno poševno sekanega ščita zlat kronan lev, drugo polje je petkrat srebrno-rdeče levo poševno sekano),
• Gradiške (zlato-modro deljen ščit prekriva srebrn sidrni križ),
• Istre (na modrem polju zlata koza z rdečimi rogovi in kopiti, ki stoji na zelenem hribčku),
• Trsta (v zgornjem zlatem polju deljenega ščita je črn kronan dvoglavi orel, spodnje rdeče polje z belim tramom je prekrito z zlatim rezilom sulice),
• Zale (nad srebrnim tramom na modrem polju zlata krona),
• Železne (na modrem ščitu bela štorklja s konjsko podkvijo v kljunu, stoječa na trdnjavi).

Poleg zgodovinskih dežel je vredno omeniti še grb grofije Celjskih ter grb Slovenske marke, od 13. stoletja naprej zgolj geografske enote Kranjske.

• 
  Grb Kranjske
• 
  Grb Štajerske
• 
  Grb Koroška
• 
  Grb Goriške
• 
  Grb Gradiške
• 
  Grb Istre
• 
  Grb Trsta
• 
  Grb Zalske županije
• 
  Grb Železne županije
• 
  Grb Slovenske marke
• 
  Grb Celjske grofije

V Kraljevini SHS so se projugoslovanski slovenski politiki odrekli kranjskemu orlu in ga v državnem grbu poleg srbskega in hrvaškega grba nadomestili s fiktivnim ilirskim grbom. Modri orel se kljub temu ohrani v rodbinskem grbu kraljevine.^[11][12]

Na seji 28. novembra 1919 je bilo sklenjeno, da bo Slovenijo na grbu Kraljevine SHS predstavljal novi grb, katerega bo tvoril moder ščit z zlato petokrako zvezdo, pod katero bo polmesec. Že prve informacije o novem slovenskem grbu, ki naj bi se po uradni razlagi nanašal na stare Ilire, so povzročile kritike in nasprotovanja: pod vprašaj je bila postavljena zgodovinsko-narodna povezanost Ilirov s Slovenci, kranjski orel pa je bil v očeh mnogih še vedno edini pravi slovenski grb.^[13][14]

Vidovdanska ustava iz junija 1921 je v 2. členu uvedla grb Kraljevine SHS, ki je vključeval kritizirani slovenski grb, ki je tvoril moder ščit s tremi zlatimi šestokrakimi zvezdami, pod katerimi je bil bel polmesec.^[15]

Osvobodilna fronta, glavna slovenska predstavnica narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno, je imela v svojem znaku Triglav.^[16] Avtor znaka OF je bil Edvard Ravnikar, ki je združil simbol Triglava s peterokrako zvezdo, ki simbolizira pomen komunistov v Osvobodilni fronti.^[6][17] Motiv Triglava se je obdržal tudi po drugi svetovni vojni. Zgodovinsko prva slovenska ustava iz januarja 1947, katere avtor je Branko Simčič,^[6] je definicijo grba obravnavala v 3. členu:

Državni grb Ljudske Republike Slovenije je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom in prepleteno z lipovimi listi. Med vrhovoma klasja je peterokraka zvezda. V spodnjem delu polja so na dnu tri valovite-črte, predstavljajoče morje. Nad njimi se dvigajo trije stožci, katerih srednji je višji, stranska pa sta enaka; stožci predstavljajo Triglav.

— Ust. čl. 3 Ustave Ljudske republike Slovenije^[18], 200

Enako je bil kasneje definiran tudi grb Socialistične republike Slovenije.^[19]

Amandma C slovenske ustave iz junija 1991 je grb, avtor kiparja Marka Pogačnika, opisal tako:

Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.

— Amandma C 2. ustavnega amandmaja Ustave Republike Slovenije^[3]

Po besedah ​​avtorja je koncept grba pod vplivom dela Franceta Prešerna in Jožeta Plečnika . Prešeren v pesmi Krst pri Savici omenja Triglav, pod njim jezersko gladino in nad njim svetlo zarjo, podobne elemente kot jih je Pogačnik uporabil v grbu.^[20] Medtem ko je bil v času socializma motiv Triglava povezan predvsem z znakom Osvobodilne fronte, je Pogačnik opazil motiv Triglava že v delu Jožeta Plečnika iz leta 1934.^[16][20] Tega leta je Plečnik izdelal Marijino znamenje, ki se danes nahaja na Bledu, ki pa ne vsebuje ščita Slovenije iz uradnega grba Kraljevine Jugoslavije, temveč poseben grb s podobo Triglava s šesterokrako zvezdo nad njim.^[20] Najvrjetneje je bilo Plečnikovo Marijino znamenje navdih tudi za Ravnikarja in njegov simbol Osvobodilne fronte.^[17]

Omembe vredna je tudi redkokdaj objavljena upodobitev manj znanega grba Slovenske zaveze, s katero so želeli v odporu proti okupatorskim silam doseči politično enotnost vseh protirevolucionarnih strank, ki niso želele sodelovati z OF. 7. maja 1942 je gibanje v prvi številki glasila objavilo svoj grb, ki je na las podoben sodobnemu grbu Republike Slovenije; v ščitu so nad Triglavom tri šestkrake zvezde. Gre za prvo kombinacijo treh zvezd in Triglava v funkciji slovenskega znaka. Podobnost s sodobnim grbom je povsem naključna, saj Marko Pogačnik v pripravljanju svojega predloga grba za grb Slovenske zaveze ni vedel.^[21][22]

Tri šesterokrake zlate zvezde nad Triglavom izhajajo iz grba Celjskih grofov.^[23] Čeprav njihov izvor ni povsem jasen je gotovo, da so bili v stalnem stiku s slovenskogovorečim prebivalstvom ter, da je njihovo ozemlje obsegalo velik del današnje Slovenije.^[24] Prvotni pravi pomen zvezd ni znan, obstajajo pa teorije, ki trdijo, da naj bi tri zvezde simbolizirale Sonce ob zori, zenitu in zahodu.^[25] Že v medvojnem obdobju se je pojavila namenska razlaga, po kateri naj bi si Celjski prizadevali za narodno-državno združitev južnih Slovanov , tri zvezde v njihovem grbu pa so tako predstavljale tri plemena enega južnoslovanskega naroda, vendar je bila teorija zavrnjena.^[26] V povezavi s slovenskim grbom so danes zvezde predstavljene kot simbol kulturnega in upravnega izročila Slovenije ter njene vpetosti v tok evropske zgodovine, saj so se Celjski zaradi dednih pogodb in ugodne zakonske politike uvrščali med vodilne evropske plemiške rodbine poznjega srednjega veka.^[23][24] Celjske zvezde je mogoče danes zaslediti v grbu Celja.^[25]

Podrobneje o slovenskih državnih simbolih določa Zakon o grbu, zastavi in ​​​​himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi iz oktobra 1994.^[27]

Grb Republike Slovenije po heraldičnih pravilih ni grb temveč emblem;^[28]

• Grb RS nima uradnega grbopisa, ki je obvezen del grba,
• ščit nima heraldično priznane oblike,
• rdeče polje ščitove obrobe ni pravilno umeščeno, polje ščitove obrobe mora potekati po vseh treh stranicah ščita,
• atribut gore je napačno naslikan v slogu popačenega koničastega heraldičnega reza,
• Triglav ni heraldični atribut, gora s tremi vrhovi se heraldično naslika drugače,
• dve valoviti modri črti naj bi predstavljali morje in reke, vendar lahko valovita tramova predstavljata le reke. Morje se v heraldiki upodobi s kipečimi valovi.

• Gogala, Roger: Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?, Forma 7, 2002 (COBISS) ISBN 961-6181-31-9
• Brožek, Aleš: Lexikon vlajek a znaků zemí světa, Kartografie, Praga, 2003 ISBN 80-7011-776-1

• Zastava Slovenije
• Zdravljica
• Državni simboli Slovenije

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Grb Slovenije.

• (slovensko) Vlada Republike Slovenije (2008). »Državni simboli: Grb«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2010. Pridobljeno 1. julija 2010.