Ogled vira Molekula

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪Jon Kolbert‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected .
Začetek blokiranja: 06:38, 21. februar 2024
Pretek blokiranja: 06:38, 21. februar 2029
Vaš trenutni IP-naslov je 34.237.124.164. Blokirani razpon je 34.237.0.0/16.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
[[Slika:DNA animation.gif|250px|thumb|Del molekule [[DNK]].]]
'''Molékula''' je delec [[snov]]i, ki se v [[tekočina]]h giblje neodvisno od drugih delcev. Molekulo sestavljata dva ali več [[atom]]a, povezana s [[kemijska vez|kemijsko vezjo]]; glede na kontekst lahko izraz vključuje ali ne vključuje [[Ion|ionov]], ki izpolnjujejo to merilo.<ref name="iupac">{{GoldBookRef| title=Molecule|file=M04002|accessdate=23 February 2016}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Ebbin, Darrell D.|title=General Chemistry|edition=3.|date=1990|publisher=[[Houghton Mifflin Co.]]|location=Boston|isbn=978-0-395-43302-7}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Brown, T.L.|last2=Kenneth C. Kemp|last3=Theodore L. Brown|last4=Harold Eugene LeMay|title=Chemistry – the Central Science|url=https://archive.org/details/studentlectureno00theo|edition=9th|date=2003|publisher=[[Prentice Hall]]|location=New Jersey|isbn=978-0-13-066997-1}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Chang|first=Raymond|title=Chemistry|url=https://archive.org/details/chemistry00chan_0|edition=6th|date=1998|publisher=[[McGraw Hill]]|location=New York|isbn=978-0-07-115221-1}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Zumdahl, Steven S.|title=Chemistry|edition=4th|date=1997|publisher=Houghton Mifflin|location=Boston|isbn=978-0-669-41794-4}}</ref>. Molekula predstavlja najmanjši nedeljiv delec [[kemijski element|kemijskega elementa]] ali [[kemijska spojina|spojine]], ki ohranja kemijske in fizikalne lastnosti te snovi.

Lastnost molekul je [[celo število|celoštevilčno]] [[razmerje]] med kemijskimi elementi, ki sestavljajo spojino, kar podaja [[empirična formula]] te spojine. Tako je [[voda]] vedno sestavljena iz [[vodik]]a in [[kisik]]a v razmerju 2:1, [[etanol]] pa iz [[ogljik]]a, vodika in kisika v razmerju 2:6:1. Vendar pa zgolj razmerje med elementi ne podaja popolnega opisa molekule - [[dimetileter]] ima na primer enako razmerje kot etanol. Molekule z istimi atomi v enakih razmerjih imenujemo [[izomer]]i.

[[Kemijska formula]] po drugi strani odraža natančno število atomov, ki sestavljajo molekulo. Iz nje lahko izračunamo [[molska masa|molsko maso]], ki jo navadno izražamo v [[atomska enota mase|atomski enoti mase]], enaki eni dvanajstini mase [[atom]]a [[izotop]]a ogljika <sup>12</sup>C.

O konceptih, podobnih molekulam, se razpravlja že od antičnih časov, vendar so se sodobne raziskave narave molekul in njihovih vezi začele v 17. stoletju. Študija molekul, ki so jo sčasoma izpopolnili znanstveniki, kot so [[Robert Boyle]], [[Amedeo Avogadro]], [[Jean Baptiste Perrin|Jean Perrin]] in [[Linus Carl Pauling|Linus Pauling]], je danes znana kot [[molekularna fizika]] ali molekularna kemija.

== Etimologija ==
Glede na [[Merriam-Webster]] in [[Spletni etimološki slovar|Online Etymology Dictionary]] beseda "molekula" izhaja iz [[Latinščina|latinskega]] "[[Mol (enota)|moles]]" ali majhne enote za maso. Beseda izhaja iz francoske ''molécule'' (1678), iz [[Nova latinščina|nove latinščine]] ''molecula'', pomanjševalnice latinske ''moles'' "teža, masa".<ref>{{Navedi splet|title=Molekula|url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4288954/molkula?View=1&Query=molekula&All=molekula&FilteredDictionaryIds=193&FilteredDictionaryIds=207|website=Fran - Slovenski etimološki slovar|accessdate=2022-09-29|language=sl|publisher=Fran.si}}</ref> Beseda, ki se je do poznega 18. stoletja uporabljala le v latinski obliki, je postala priljubljena po uporabi v filozofskih delih [[René Descartes|Descartesa]].<ref>{{OEtymD|molecule|accessdate=2016-02-22}}</ref><ref>{{Navedi enciklopedijo|title=molecule|encyclopedia=[[Merriam-Webster]]|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/molecule|accessdate=22 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210224223305/https://www.merriam-webster.com/dictionary/molecule|archivedate=24 February 2021}}</ref>

== Zgodovina ==
Definicija molekule se je razvijala s povečevanjem znanja o strukturi molekul. Zgodnejše definicije so bile manj natančne, saj so definirale molekule kot najmanjše [[Seznam delcev|delce]] čistih [[Kemična snov|kemičnih snovi]], ki ohranjajo svojo [[Spojina|sestavo]] in kemične lastnosti.<ref>[http://antoine.frostburg.edu/chem/senese/101/glossary/m.shtml#molecule Molecule Definition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141013143129/http://antoine.frostburg.edu/chem/senese/101/glossary/m.shtml#molecule|date=13 October 2014}} ([[Državna univerza Frostburg|Frostburg State University]])</ref> Ta definicija  pogosto odpove, saj so številne snovi, kot so [[Kamnina|kamnine]], [[Sol (kemija)|soli]] in [[Kovina|kovine]], sestavljene iz velikih kristalnih mrež [[Kemična vez|kemično povezanih]] atomov ali [[Ion|ionov]], niso pa sestavljene iz samostojnih molekul.

Sodobnemu konceptu molekul lahko sledimo nazaj do predznanstvenih in grških filozofov, kot sta [[Levkip]] in [[Demokrit]], ki sta trdila, da je vse vesolje sestavljeno iz atomov in praznin. Približno 450 pr. n. št. si je [[Empedoklej]] zamislil temeljne elemente ([[Ogenj (klasični element)|ogenj]] ([[Slika:Fire_symbol_(alchemical).svg|20x20_pik]]), [[Zemlja (klasični element)|zemlja]] ([[Slika:Alchemical earth symbol (fixed width).svg|20x20_pik]]), [[Zrak (klasični element)|zrak]] ([[Slika:Air_symbol_(alchemical).svg|20x20_pik]]) in [[Voda (klasični element)|vodo]] ([[Slika:Water_symbol_(alchemical).svg|20x20_pik]])) in "sile" privlačnosti in odbijanja, ki omogočajo medsebojno delovanje elementov.

Peti element, obstojni [[Eter (klasični element)|eter]], je veljal za temeljni gradnik nebesnih teles. Levkipovo in Empedoklejevo stališče je skupaj z etrom sprejel [[Aristotel]], ki ga je prenesel v srednjeveško in renesančno Evropo.

Koncept skupkov ali enot povezanih atomov, tj. "molekul" izvira iz hipoteze [[Robert Boyle|Roberta Boyla]] iz leta 1661, iz njegove slavne razprave ''[[The Sceptical Chymist]]'' (''Skeptični kemik'') - da je snov sestavljena iz skupkov delcev in da je kemična sprememba posledica preureditve skupkov. Boyle je trdil, da so osnovni elementi materije sestavljeni iz različnih vrst in velikosti delcev, imenovanih "korpuskule", ki se same lahko preuredijo v skupine. Leta 1789 je [[William Higgins (kemik)|William Higgins]] objavil poglede na tisto, kar je sam imenoval kombinacije "končnih" delcev, kar je napovedovalo koncept [[Valentna vez|valentnih vezi]]. Če bi bila na primer, glede na Higginsa,  sila med končnim delcem kisika in končnim delcem dušika 6, potem bi bila moč sile temu primerno razdeljena in podobno velja za druge kombinacije končnih delcev.

Besedo "molecule" je ustvaril [[Amedeo Avogadro]].<ref name="ley196606">{{Navedi revijo|last=Ley|first=Willy|date=June 1966|title=The Re-Designed Solar System|url=https://archive.org/stream/Galaxy_v24n05_1966-06#page/n93/mode/2up|department=For Your Information|magazine=Galaxy Science Fiction|pages=94–106}}</ref> Njegovo delo iz leta 1811 "Essay on Determining the Relative Masses of the Elementary Molecules of Bodies" (Esej o določanju relativnih mas elementarnih molekul teles) v bistvu navaja, tj. v skladu s [[James Riddick Partington|Partingtonovo]] ''A Short History of Chemistry (Kratka'' ''zgodovina'' ''kemije)'', da:<ref>{{Navedi časopis|last=Avogadro|first=Amedeo|date=1811|title=Masses of the Elementary Molecules of Bodies|url=http://web.lemoyne.edu/~giunta/AVOGADRO.HTML|url-status=live|journal=Journal de Physique|volume=73|pages=58–76|archive-url=https://web.archive.org/web/20190512182624/http://web.lemoyne.edu/~giunta/avogadro.html|archive-date=12 May 2019|access-date=25 August 2022}}</ref>
{{Citatni blok|text=Najmanjši delci plinov niso nujno preprosti atomi, temveč so sestavljeni iz določenega števila teh atomov, ki jih privlačnost združuje v eno '''molekulo'''.}}
[[Slika:Gaudins-volume-diagrams.jpg|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Gaudins-volume-diagrams.jpg/350px-Gaudins-volume-diagrams.jpg|sličica|350x350_pik|Volumski diagrami molekul v plinski fazi Marca Antoina Augusta Gaudina (1833)]]
V skladu s temi koncepti je leta 1833 francoski kemik [[Marc Antoine Gaudin|Marc Antoine Auguste Gaudin]] predstavil jasno razlago Avogadrove hipoteze,<ref>{{Navedi časopis|last=Seymour H. Mauskopf|date=1969|title=The Atomic Structural Theories of Ampère and Gaudin: Molecular Speculation and Avogadro's Hypothesis|url=https://archive.org/details/sim_isis_spring-1969_60_1/page/61|journal=Isis|volume=60|issue=1|pages=61–74|doi=10.1086/350449|jstor=229022}}</ref> glede atomske teže, z uporabo "volumenskih diagramov", ki jasno prikazujejo tako polpravilne molekularne geometrije, kot npr. kot linearna molekula vode in pravilne molekulske formule, kot je H<sub>2</sub>O:

Leta 1917 se je do takrat neznani ameriški dodiplomski kemijski inženir [[Linus Carl Pauling|Linus Pauling]] na [[Kmetijska šola v Oregonu|kmetijski fakulteti v Oregonu]] učil [[John Dalton|Daltonove metode povezovanja hook-and-eye]], kar je bil v tistem času glavni opis za vezi med atomi. Pauling ni bil zadovoljen s to metodo in je iskal novo metodo na novo nastajajočem področju kvantne fizike. Leta 1926 je francoski fizik [[Jean Baptiste Perrin|Jean Perrin]] prejel Nobelovo nagrado za fiziko, ker je dokončno dokazal obstoj molekul. To je naredil z izračunom [[Avogadrova konstanta|Avogadrovega števila]] z uporabo treh različnih metod, pri čemer so vse vključevale sisteme tekoče faze. Prvičj je uporabil [[gamboge]] milu podobno emulzijo, drugič je uporabil eksperimentalno delo o [[Brownovo gibanje|Brownovem gibanju]] in tretjič s potrditvijo Einsteinove teorije o vrtenju delcev v tekoči fazi.<ref>Perrin, Jean, B. (1926). [https://www.nobelprize.org/prizes/physics/1926/perrin/lecture/ Discontinuous Structure of Matter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190529115507/https://www.nobelprize.org/prizes/physics/1926/perrin/lecture/|date=29 May 2019}}, Nobel Lecture, December 11.</ref>

obravnavo nasičenih, nedinamičnih sil privlačnosti in odboja, tj. izmenjevalnih sil, molekule vodika. Njuno obravnavanje tega problema z valenčno vezjo sta zapisala v  skupnem dokumentu<ref>{{Navedi časopis|last=Heitler|first=Walter|last2=London|first2=Fritz|date=1927|title=Wechselwirkung neutraler Atome und homöopolare Bindung nach der Quantenmechanik|journal=Zeitschrift für Physik|volume=44|issue=6–7|pages=455–472|bibcode=1927ZPhy...44..455H|doi=10.1007/BF01397394}}</ref> je bila mejnik, saj sta kemijo povezala s kvantno mehaniko. 

Kasneje, leta 1931, je Pauling na podlagi dela Heitlerja in Londona ter na podlagi teorij iz Lewisovega znanega članka, objavil svoj revolucionarni članek "The Nature of the Chemical Bond" (Narava kemijske vezi)<ref>{{Navedi časopis|last=Pauling|first=Linus|date=1931|title=The nature of the chemical bond. Application of results obtained from the quantum mechanics and from a theory of paramagnetic susceptibility to the structure of molecules|journal=J. Am. Chem. Soc.|volume=53|issue=4|pages=1367–1400|doi=10.1021/ja01355a027}}</ref>, v katerem je uporabil [[Kvantna mehanika|kvantno mehaniko]] za izračun lastnosti in strukture molekul, kot so koti med vezmi in rotacija okoli vezi. Na podlagi teh konceptov je Pauling razvil [[Hibridizacija orbital|hibridizacijsko teorijo]] za upoštevanje vezi v molekulah, kot je CH<sub>4</sub>, v kateri se štiri sp³ hibridizirane orbitale prekrivajo z [[Vodik|vodikovo]] orbitalo ''1s'', kar daje štiri [[Vez sigma|sigma (σ) vezi]]. Štiri vezi so enake dolžine in moči, kar daje molekularno strukturo, kot je prikazano spodaj:
[[Slika:Ch4_hybridization.svg|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Ch4_hybridization.svg/200px-Ch4_hybridization.svg.png|sredina|sličica|200x200_pik|Shematski prikaz hibridiziranih orbital, ki prekrivajo vodikove orbitale]]

== Molekularna znanost ==
Znanost o molekulah se imenuje ''molekularna kemija'' ali ''[[molekularna fizika]]'', odvisno od tega, ali je poudarek na kemiji ali fiziki. Molekularna kemija se ukvarja z zakonitostmi interakcije med molekulami, kar povzroča nastanek in prekinitev kemičnih vezi, medtem ko se molekularna fizika ukvarja z zakonitostmi njihove strukture in lastnostmi. V praksi pa je to razlikovanje nejasno. V molekularnih znanostih je molekula sestavljena iz stabilnega sistema ([[vezano stanje]]), sestavljenega iz dveh ali več atomov. [[Poliatomski ion|Poliatomske ione]] se včasih obravnavajo kot električno nabite molekule. Izraz ''nestabilna molekula'' se uporablja za zelo [[Reaktivnost (kemija)|reaktivne]] vrste, tj. kratkotrajne sklope ([[Resonanca (kemija)|resonance]]) elektronov in [[Atomsko jedro|jeder]], kot so [[Radikal (kemija)|radikali]], molekularni [[Ion|ioni]], [[Rydbergova molekula|Rydbergove molekule]], [[Prehodno stanje|prehodna stanja]], [[Van der Waalsova sila|van der Waalsovi kompleksi]] ali sistemi trkajočih se atomov kot v [[Bose-Einsteinov kondenzat|Bose-Einsteinov kondenzatu]].

== Razširjenost ==
Molekule kot komponente snovi so pogoste. Sestavljajo tudi večino oceanov in ozračja. Večina organskih snovi so molekule. Snovi življenja so molekule, npr. beljakovine, aminokisline iz katerih so sestavljene, nukleinske kisline (DNA in RNA), sladkorji, ogljikovi hidrati, maščobe in vitamini. Hranilni minerali so na splošno ionske spojine, torej niso molekule, npr. železov sulfat.

Večina znanih trdnih snovi na Zemlji je delno ali v celoti sestavljena iz kristalov ali ionskih spojin, ki niso sestavljene iz molekul. To vključuje vse minerale, ki sestavljajo Zemljino snov, pesek, glino, kamenčke, skale, balvane, [[Skorja (geologija)|skalno podlago]], staljeno notranjost in [[Struktura Zemlje|jedro Zemlje]]. Vsi ti vsebujejo veliko kemičnih vezi, vendar ''niso'' sestavljeni iz prepoznavnih molekul.

Soli ni mogoče opredeliti nobene tipične molekule  niti za [[Kovalentni kristal|kovalentne kristale]], čeprav so ti pogosto sestavljeni iz ponavljajočih se [[Enotska celica|enotskih celic]], ki se raztezajo v [[Ravnina|ravnini]], npr. [[grafen]]; ali tridimenzionalno npr. [[diamant]], [[Kamena strela|kremen]], [[natrijev klorid]]. Ponavljajoče se enotne celične strukture veljajo tudi za večino kovin, ki so kondenzirane faze s [[Kovinska vez|kovinsko vezjo]]. Zato trdne kovine niso sestavljene iz molekul. V [[Steklo|steklu]], ki so trdne snovi, ki obstajajo v steklastem neurejenem stanju, atome držijo skupaj kemične vezi brez prisotnosti kakršne koli definirane molekule, niti kakršne koli pravilno ponavljajoče se enotne celične strukture, ki je značilna za soli, kovalentne kristale in kovine.

== Kemične vezi ==
Molekule na splošno drži skupaj [[kovalentna vez]]. Več nekovinskih elementov obstaja le kot molekule v okolju bodisi v spojinah ali kot homonuklearne molekule, ne pa kot prosti atomi: na primer vodik.

Medtem ko nekateri trdijo, da je kovinski kristal mogoče obravnavati kot eno samo velikansko molekulo, ki jo skupaj drži [[kovinska vez]],<ref>{{Navedi knjigo|last=Harry|first=B. Gray|title=Chemical Bonds: An Introduction to Atomic and Molecular Structure|pages=210–211|url=https://authors.library.caltech.edu/105209/15/TR000574_06_chapter-6.pdf|accessdate=22 November 2021|archivedate=31 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210331062040/https://authors.library.caltech.edu/105209/15/TR000574_06_chapter-6.pdf}}</ref> drugi poudarjajo, da se kovine obnašajo zelo drugače kot molekule.<ref>{{Navedi splet|title=How many gold atoms make gold metal?|url=https://phys.org/news/2015-04-gold-atoms-metal.html|website=phys.org|accessdate=22 November 2021|language=en|archivedate=30 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201030202803/https://phys.org/news/2015-04-gold-atoms-metal.html}}</ref>

=== Kovalentna vez ===
{{Glavni|Kovalentna vez}}[[Slika:Covalent_bond_hydrogen.svg|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/19/Covalent_bond_hydrogen.svg/220px-Covalent_bond_hydrogen.svg.png|desno|sličica|Kovalentna vez, ki tvori H<sub>2</sub> (desno), kjer si dva [[Atom vodika|atoma vodika]] delita dva elektrona]]
Kovalentna vez je kemična vez, ki vključuje delitev [[Elektronski par|elektronskih parov]] med atomi. Ti elektronski pari se imenujejo ''skupni pari'' ali ''vezni pari'', in stabilno ravnovesje privlačnih in odbojnih sil med atomi, ko si delijo elektrone, pa se imenuje ''kovalentna vez''.<ref>{{Navedi knjigo|last2=Brad Williamson|last3=Robin J. Heyden|last=Campbell|first=Neil A.|title=Biology: Exploring Life|url=http://www.phschool.com/el_marketing.html|accessdate=2012-02-05|year=2006|publisher=[[Pearson Prentice Hall]]|location=Boston|isbn=978-0-13-250882-7|archivedate=2 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141102041816/http://www.phschool.com/el_marketing.html}}</ref>

=== Ionska vez ===
{{Glavni|Ionska vez}}
[[Slika:NaF.gif|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/NaF.gif/220px-NaF.gif|levo|sličica|[[Natrij]] in [[fluor]] reagirata z [[Redoks reakcija|redoks reakcijo]], tako da tvorita [[natrijev fluorid]]. Natrij izgubi svoj zunanji [[elektron]] in dobi stabilno [[Elektronska konfiguracija|elektronsko konfiguracijo]]. Ta elektron vstopi v atom fluora [[Eksotermni proces|eksotermno]].]]
Ionska vez je vrsta kemične vezi, ki vključuje [[Elektrostatika|elektrostatično]] privlačnost med nasprotno nabitimi ioni. Je primarna interakcija, ki se pojavi v [[Ionska spojina|ionskih spojinah]]. Ioni so atomi, ki so izgubili enega ali več [[Elektron|elektronov]] (imenovani [[Ion|kationi]]), in atomi, ki so pridobili enega ali več elektronov (imenovani [[Ion|anioni]]).<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=6VdROgeQ5M8C&q=ionic+bonding+-wikipedia&pg=PA7|title=Elements of Metallurgy and Engineering Alloys|last=Campbell|first=Flake C.|year=2008|publisher=[[ASM International]]|isbn=978-1-61503-058-3|language=en|accessdate=27 October 2020|archivedate=31 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210331062041/https://books.google.com/books?id=6VdROgeQ5M8C&q=ionic+bonding+-wikipedia&pg=PA7}}</ref> Ta prenos elektronov imenujemo ''elektrovalenca'' za razliko od [[Kovalentna vez|kovalence]]). Na splošno velja, da [[kovine]] tvorijo katione, [[nekovine]] pa anione.<ref>{{Navedi splet|url=https://eucbeniki.sio.si/kemija1/568/index1.html|title=Nastanek kationov in anionov|accessdate=2022-10-04|website=i-učbenik za kemijo v 1. letniku gimnazije|publisher=Zavod RS za Šolstvo|editor-last=Zmazek|editor-first=Boris|isbn=978-961-03-0136-3|archive-date=2018-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180303224801/http://eucbeniki.sio.si/kemija1/568/index1.html|url-status=dead}}</ref> Ti ioni lahko bolj zapletene narave, npr. molekularni ioni, kot sta NH<sub>4</sub> <sup>+</sup> ali SO<sub>4</sub><sup>2−</sup>. Pri normalnih temperaturah in tlakih ionska vez večinoma ustvarja trdne snovi (ali občasno tekočine) brez ločenih prepoznavnih molekul, vendar uparjanje/sublimacija takih materialov povzroči ločene molekule, kjer so elektroni še vedno dovolj v celoti preneseni, da se vezi štejejo za ionske in ne za kovalentne.
{{Clear}}

== Velikost molekule ==
Večina molekul je veliko premajhnih, da bi jih videli s prostim očesom, čeprav lahko molekule mnogih [[Polimer|polimerov]] dosežejo [[Makroskopska velikost|makroskopske]] velikosti, vključno z [[Biopolimer|biopolimeri]], kot je [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]]. Molekule, ki se običajno uporabljajo kot gradniki za organsko sintezo, imajo dimenzijo od nekaj [[Angstrem|angstremov]] (Å) do nekaj deset Å ali približno eno milijardino metra. Posamezne molekule običajno ni mogoče opazovati s [[Svetloba|svetlobo]], toda majhnim molekulam in celo obrisom posameznih atomov pa je v nekaterih okoliščinah mogoče slediti z uporabo [[Mikroskop na atomsko silo|mikroskopa na atomsko silo]]. Nekatere največje molekule so [[Makromolekula|makromolekule]] ali [[Supermolekula|supermolekule]].

Najmanjša molekula je [[Dvoatomna molekula|dvoatomni]] vodik (H<sub>2</sub>) z dolžino vezi 0,74 Å.<ref>{{Navedi knjigo|last=Roger L. DeKock|last2=Harry B. Gray|last3=Harry B. Gray|title=Chemical structure and bonding|url=https://books.google.com/books?id=q77rPHP5fWMC&pg=PA199|date=1989|publisher=University Science Books|isbn=978-0-935702-61-3|page=199|accessdate=27 October 2020|archivedate=31 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210331062042/https://books.google.com/books?id=q77rPHP5fWMC&pg=PA199}}</ref>

Efektivni molekularni polmer je velikost, ki jo ima molekula v raztopini.<ref>{{Navedi časopis|last=Chang RL|last2=Deen WM|last3=Robertson CR|last4=Brenner BM|year=1975|title=Permselectivity of the glomerular capillary wall: III. Restricted transport of polyanions|url=https://archive.org/details/sim_kidney-international_1975-10_8_4/page/212|journal=Kidney Int.|volume=8|issue=4|pages=212–218|doi=10.1038/ki.1975.104|pmid=1202253|doi-access=free}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Chang RL|last2=Ueki IF|last3=Troy JL|last4=Deen WM|last5=Robertson CR|last6=Brenner BM|year=1975|title=Permselectivity of the glomerular capillary wall to macromolecules. II. Experimental studies in rats using neutral dextran|url=https://archive.org/details/sim_biophysical-journal_1975-09_15_9/page/887|journal=Biophys. J.|volume=15|issue=9|pages=887–906|bibcode=1975BpJ....15..887C|doi=10.1016/S0006-3495(75)85863-2|pmc=1334749|pmid=1182263}}</ref>

== Molekulska formule ==

=== Vrste kemijskih formul ===
{{Glavni|Kemijska formula}}
[[Kemijska formula]] za molekulo uporablja eno vrstico, ki je sestavljena iz simbolov kemijskih elementov, številk in včasih tudi drugih simbolov, kot so oklepaji, pomišljaji ter znaka ''plus'' (+) in ''minus'' (−).

[[Empirična formula]] spojine je zelo preprosta vrsta kemijske formule.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=6wUmteTIc18C&q=empirical+formula&pg=PA288|title=The Practice of Chemistry|last=Wink|first=Donald J.|last2=Fetzer-Gislason|first2=Sharon|last3=McNicholas|first3=Sheila|year=2003|publisher=Macmillan|isbn=978-0-7167-4871-7|language=en|accessdate=27 October 2020|archivedate=10 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220410070618/https://books.google.com/books?id=6wUmteTIc18C&q=empirical+formula&pg=PA288}}</ref> Pokaže [[Celo število|celoštevilsko]] razmerje kemičnih elementov, ki ga sestavljajo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.chemteam.info/Mole/EmpiricalFormula.html|title=ChemTeam: Empirical Formula|website=www.chemteam.info|accessdate=2017-04-16|archivedate=19 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210119114516/https://www.chemteam.info/Mole/EmpiricalFormula.html}}</ref> Na primer, voda je vedno sestavljena iz razmerja atomov vodika in kisika 2:1, [[etanol]] (etilni alkohol) pa je vedno sestavljen iz ogljika, vodika in kisika v razmerju 2:6:1. Vendar to ne določa enolično vrste molekule – [[dimetil eter]] ima na primer enaka razmerja kot jih ima etanol. Molekule z enakimi [[Atom]]i v različnih razporeditvah imenujemo [[Izomer]]i. Tudi ogljikovi hidrati imajo na primer enako razmerje (ogljik:vodik:kisik = 1:2:1) (in s tem enako empirično formulo), a različno skupno število atomov v molekuli.

[[Kemijska formula|Molekulska formula]] odraža natančno število atomov, ki sestavljajo molekulo, in tako označuje različne molekule. Vendar imajo lahko različni izomeri enako atomsko sestavo, vendar so različne molekule.

Empirična formula je pogosto enaka molekulski formuli, ampak ne vedno. Na primer, molekula [[Acetilen|acetilena]] ima molekulsko formulo C<sub>2</sub>H<sub>2</sub>, vendar je najenostavnejše celoštevilsko razmerje elementov CH.

[[Molekulska masa|Molekulsko maso]] je mogoče izračunati iz kemijske formule in je izražena v [[Enota atomske mase|enotah atomske mase]], ki so enake 1/12 mase nevtralnega atoma ogljika-12 (<sup>12</sup>[[Ogljik|C]] [[izotop]]).

=== Strukturna formula ===
[[Slika:Atisane3.png|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Atisane3.png/400px-Atisane3.png|desno|sličica|[[Trirazsežni prostor|3D]] (levo in sredina) in 2D (desno) predstavitve [[terpenoid|terpenoidne]] molekule atisane]]
Za molekule z zapleteno tridimenzionalno strukturo, zlasti z atomi vezanimi na štiri različne substituente, preprosta molekulska formula ali celo polstrukturna kemijska formula včasih ni dovolj dobra za popolno določitev molekule. V tem primeru je  potrebna grafična vrsta formule, imenovana [[strukturna formula]]. Strukturne formule so lahko predstavljene z enodimenzionalnim kemijskim imenom, vendar takšna [[kemijska nomenklatura]] zahteva veliko besed in izrazov, ki niso del kemijskih formul.

== Molekularna geometrija ==
[[Slika:Cyanostar_STM.png|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Cyanostar_STM.png/170px-Cyanostar_STM.png|sličica|Struktura in [[Vrstični tunelski mikroskop|STM]] slika molekule [[Dendrimer|dendrimera]] "cyanostar".<ref>{{Navedi časopis|last=Hirsch|first=Brandon E.|last2=Lee|first2=Semin|last3=Qiao|first3=Bo|last4=Chen|first4=Chun-Hsing|last5=McDonald|first5=Kevin P.|last6=Tait|first6=Steven L.|last7=Flood|first7=Amar H.|year=2014|title=Anion-induced dimerization of 5-fold symmetric cyanostars in 3D crystalline solids and 2D self-assembled crystals|url=https://zenodo.org/record/889879|url-status=live|journal=Chemical Communications|volume=50|issue=69|pages=9827–30|doi=10.1039/C4CC03725A|pmid=25080328|archive-url=https://web.archive.org/web/20210331062049/https://zenodo.org/record/889879|archive-date=31 March 2021|access-date=20 April 2018}}</ref>]]
[[Molekularna geometrija]] ali molekularna struktura je tridimenzionalna razporeditev atomov znotraj molekule.

Molekule imajo statično [[Statično ravnovesje|ravnotežno]] geometrijo - dolžine vezi in kote - okoli katerih nenehno nihajo z vibracijskimi in rotacijskimi gibi. Čista snov je sestavljena iz molekul z enako povprečno geometrijsko strukturo. Kemijska formula in struktura molekule sta dva pomembna dejavnika, ki določata njene lastnosti, zlasti [[Reaktivnost (kemija)|reaktivnost]]. [[Izomer|Izomeri]] imajo skupno kemijsko formulo, vendar imajo običajno zelo različne lastnosti zaradi različnih struktur. [[Stereoizomerizem|Stereoizomeri]], posebna vrsta izomera, imajo lahko zelo podobne fizikalno-kemijske lastnosti in hkrati različne [[Biokemija|biokemične]] aktivnosti.

== Glej tudi ==
* [[Sinton]]

== Sklici ==
<references group="" responsive="1"></references>

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|molekula|Molekula}}
{{Področja kemije}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kemija]]
[[Kategorija:Snov]]
[[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]]
[[Kategorija:Molekule|*]]
Predloge, uporabljene na tej strani:
Predloga:Citatni blok (uredi)
Predloga:Citatni blok/styles.css (uredi)
Predloga:Clear (uredi)
Predloga:DOI (uredi)
Predloga:Doi (uredi)
Predloga:Glavni (uredi)
Predloga:GoldBookRef (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi enciklopedijo (uredi)
Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi revijo (uredi)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi časopis (uredi)
Predloga:Navpolje (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:OEtymD (uredi)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Področja kemije (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister (uredi)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:Webarchive (uredi)
Predloga:Wikislovar (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:TemplatePar (uredi)
Modul:Webarchive (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Yesno (uredi)
Vrnitev na Molekula.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Molekula«