Ogled vira Miami

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:

Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.

Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪AntiCompositeNumber‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: Visit the FAQ if you are affected .

Začetek blokiranja: 06:38, 20. september 2022
Pretek blokiranja: 06:38, 20. avgust 2025

Vaš trenutni IP-naslov je 98.82.16.148. Blokirani razpon je 98.82.0.0/16.

Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.

V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.

Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.

{{Infopolje Naselje
|name = Miami
|official_name = City of Miami
|settlement_type = Mesto
|image_skyline = Miami collage 20110330.jpg
|image_size = 300px
|image_alt = Kolaž fotografij Miamija
|image_caption = Od vrha, iz leve proti desni: Panorama mestnegea središča, Freedom Tower, Villa Vizcaya, Miami Tower, Plaža Virginia Key, Center scenske umetnosti Adrienne Arsht, Dvorana AmericanAirlines Arena, PortMiami, Luna nad Miamijem
|image_flag = Flag of Miami, Florida.svg
|image_seal = Seal of Miami, Florida.svg
|nickname = »Čarobno mesto«, »Okno v Ameriko«, »Prestolnica Latinske Amerike« <ref name="time.com">{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,979733,00.html|work=Time|title=Miami: the Capital of Latin America|date=2.12.1993|accessdate=2013-06-23|archive-date=2013-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130813065922/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,979733,00.html|url-status=dead}}</ref>
|image_map = Miami-Dade County Florida Incorporated and Unincorporated areas Miami Highlighted.svg
|map_caption = Miami znotraj okrožja Miami-Dade in zvezne države Floride
|pushpin_map = ZDA
|pushpin_map_caption = Miami, ZDA
|pushpin_label = Miami
|latd = 25|latm = 47|lats = 16|latNS = N|longd = 80|longm = 13|longs = 27|longEW = W
|coordinates_region = US-FL
|subdivision_type = Država
|subdivision_name = [[Združene države Amerike|ZDA]]
|subdivision_type1 = Zvezna država
|subdivision_name1 = [[Florida]]
|subdivision_type2 = Okrožje
|subdivision_name2 = Miami-Dade
|established_title = Naseljeno
|established_date = 1825
|established_title2 = Priključeno
|established_date2 = 28. julij 1896
|named_for = [[Mayaimi]]
|government_type = Župan z mestnim svetom
|leader_party = [[Republikanska stranka (ZDA)|R]]
|leader_title = Župan
|leader_name = Tomás Regalado
|leader_title1 = Mestni upravnik
|leader_name1 = Johnny Martinez
|area_total_sq_mi = 55,27
|area_land_sq_mi = 35,68
|area_water_sq_mi = 19,59
|area_urban_sq_mi = 1116,1
|area_metro_sq_mi = 6137
|elevation_ft = 6
|population_footnotes =<ref name=censuspop>{{navedi splet|url=http://factfinder2.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=DEC_10_DP_DPDP1&prodType=table|title=American Factfinder, Profile of General Population and Housing Characteristics: 2010|publisher=[[US Census Bureau]]|accessdate=21. oktober 2011}}</ref><ref name="American Community Survey">[http://factfinder.census.gov/servlet/ADPTable?_bm=y&-geo_id=40000US56602&-qr_name=ACS_2008_3YR_G00_DP3YR5&-context=adp&-ds_name=&-tree_id=3308&-_lang=en&-redoLog=false&-format= American Community Survey] {{Webarchive|url=https://archive.today/20200211183716/http://factfinder.census.gov/servlet/ADPTable?_bm=y&-geo_id=40000US56602&-qr_name=ACS_2008_3YR_G00_DP3YR5&-context=adp&-ds_name=&-tree_id=3308&-_lang=en&-redoLog=false&-format= |date=2020-02-11 }} Miami Urbanized Area (2008 estimate)</ref><ref>[http://www.census.gov/popest/data/historical/2000s/vintage_2009/city.html Annual Estimates of the Population of Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas]</ref><ref>[http://www.census.gov/popest/data/cities/totals/2009/tables/SUB-EST2009-01.csv "2009 City Estimates"], US Census Bureau. (CSV format)</ref>
|population_total = 413892 (42. v ZDA)
|population_as_of = ocena za 2012
|population_density_sq_mi= 12139.5
|population_metro = 5,564,635 (8, v ZDA)
|population_urban = 5502379 (4, v ZDA)
|timezone1 = [[Vzhodni časovni pas|EST]]
|utc_offset1 = −5
|timezone1_DST = [[Vzhodni časovni pas|EDT]]
|utc_offset1_DST = −4
|postal_code_type = Poštne številke
|postal_code = 33010–33299
|area_code = 305, 786
|website = [http://www.miamigov.com/home/ miamigov.com/home]
|footnotes =
}}
 
'''Miami''' je [[velemesto]] ob severnem delu zaliva Biscayne Bay ob obali [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] na jugovzhodu [[Florida|Floride]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Njegovo metropolitansko območje je osmo največje po prebivalstvu in peto največje po površini v državi. 

Miami je eno vodilnih svetovnih finančnih, trgovskih, kulturnih, medijskih, zabavnih, umetnostnih in mednarodnotrgovinskih središč. <ref name=GAWC>{{navedi splet|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html|title=The World According to GaWC 2008|publisher=Globalization and World Cities Study Group and Network, [[Loughborough University]]|accessdate=3.3.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/citylist.html|title=Inventory of World Cities|publisher=Globalization and World Cities (GaWC) Study Group and Network|accessdate=1.12.2007}}</ref> Leta 2010 se je glede na pomen svojih gospodarskih, kulturnih in drugih sektorjev uvrstil na 7. mesto v ZDA in 33. na svetu. <ref>{{navedi splet|url=http://www.foreignpolicy.com/node/373401|title=The Global Cities Index 2010|accessdate=8.9.2010|archive-date=2011-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110309015912/http://www.foreignpolicy.com/node/373401|url-status=dead}}</ref> Leta 2008 je revija Forbes Miami zaradi svoje kvalitete zraka, čiste pitne vode, obsežnih zelenih površin, urejenih ulic in programov recikliranja označila za »''Najčistejše mesto Amerike''«. <ref name="Van Riper">{{navedi novice|url=http://www.forbes.com/business/2008/03/17/miami-seattle-orlando-biz-logistics-cx_tvr_0317cleanest.html|title=America's cleanest cities|last=Van Riper|first=Tom|date=17.3.2008|work=Forbes Magazine|accessdate=23.2.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100529143525/http://www.forbes.com/2008/03/17/miami-seattle-orlando-biz-logistics-cx_tvr_0317cleanest.html|archivedate=2010-05-29|url-status=dead}}</ref> Glede na študijo 73 svetovnih mest družbe UBS iz leta 2009 je Miami najbogatejše mesto v ZDA in peto najbogatejše na svetu po kupni moči. <ref name="City Mayors">{{navedi splet|url=http://www.citymayors.com/economics/usb-purchasing-power.html|title=City Mayors: World's richest cities by purchasing power|publisher=[[City Mayors]]|accessdate=19.9.2009}}</ref> Miami nosi vzdevek »Prestolnica Latinske Amerike« <ref name="time.com"/> in je drugo največje mesto v ZDA po številu špansko govorečega prebivalstva (za [[El Paso, Teksas|El Pasom]]) ter središče skupnosti Kubanskih Američanov. <ref name="autogenerated1">U.S. Census, 2010 (Ethnicity) and Census American Community Survey 2008 (language).</ref>

Mestno središče Miamija in Južna Florida sta dom velikega števila mednarodnih bank ter drugih velikih narodnih in mednarodnih družb. <ref>[http://www.nestseekers.com/Neighborhood/3059/Brickell/Sales Nest Seekers International] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090701071938/http://www.nestseekers.com/Neighborhood/3059/Brickell/Sales |date=2009-07-01 }}. Nestseekers.com. Pridobljeno 8.10.2012.</ref><ref>[http://www.madduxco.com/brickell.htm Brickell – Downtown Miami, Florida] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160113152721/http://www.madduxco.com/brickell.htm |date=2016-01-13 }}. Madduxco.com. Pridobljeno 8.10.2012</ref> Civic Center (»Mestno središče«) je pomembno središče bolnišnic, raziskovalnih inštitutov, medicinskih centrov in biotehnoloških obratov. Že več kot dve desetletji mestno pristanišče Port of Miami (znano tudi kot »Svetovna prestolnica križarskih ladij«) slovi kot najpomembnejše pristanišče križark na svetu. Tukaj so zasidrane nekatere izmed največjih križark na svetu, prav tako pa je vodilno po številu potnikov in družb, ki se ukvarjajo z organizacijo križarjenj in imajo tu svoj sedež. <ref name="Port of Miami">[http://gomiami.about.com/od/cruisingportofmiami/a/cruiselines.htm Cruise lines departing from the Port of Miami] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628233320/http://gomiami.about.com/od/cruisingportofmiami/a/cruiselines.htm |date=2015-06-28 }}. Gomiami.about.com (10.4.2012). Pridobljeno 8.10.2012.</ref>

== Zgodovina ==
[[Slika:MiamiAvenue1896.jpg|thumb|left|Približno 400 mož je v stavbi na sliki levo glasovalo za Miamijevo priključitev.]]
[[Slika:Old U.S. Post Office and Courthouse (Miami, Florida).jpg|thumb|left|Zgodovinsko okrožje mestnega središča Miamija je najstarejše v mestu. Najstarejše izmed zgradb segajo v leto 1896.]]

Na območju, na katerem danes stoji mesto Miami, so tisočletja prebivali ameriški staroselci. Okoli tisočletje pred prihodom Evropejcev so sem prišli pripadniki plemena Tequesta.  

Leta 1566 je španski raziskovalec [[Pedro Menéndez de Avilés]] to območje razglasil za last [[Španija|španske krone]]. Leto kasneje so konkvistadorji končali z gradnjo misijona. Zatem sta si Španija in Velika Britanija dolga leta izmenjevali oblast nad Florido vse do leta 1821, ko so ga Španci prepustili [[Združene države Amerike|Američanom]]. Z namenom utrditve svoje oblasti na območju in izgonom plemenske skupnosti [[Seminoli|Seminolov]] so slednji leta 1836 zgradili trdnjavo Fort Dallas. Tako so tudi v okolici Miamija potekali spopadi proti Seminolom. 

Miami je znan kot »edino ameriško velemesto, ki ga je spočela ženska«, natančneje [[Julia Tuttle]]. <ref>Henry, Brian. (1995) "Miami Centennial Trivia," ''South Florida History,'' Vol. 23 No. 3 Summer, 1995. p. 33</ref> Tuttlova je bila premožna pridelovalka agrumov po rodu iz [[Cleveland]]a. V zgodnjem obdobju svojega razvoja je bilo območje Miamija znano kot »Biscayne Bay Country« (''Dežela okoli zaliva Biscayne''). Koncem 19. stoletja so ga opisovali kot »obetajočo divjino« <ref>"The Day in St. Augustine&nbsp;— The Hack Line to Biscayne Bay", ''[[The Florida Times-Union]]'', 10.1.1893. Pridobljeno 27.8.2005.</ref> in »eno najprimernejših mest za gradnjo v vsej Floridi«. <ref>"A Trip to Biscayne Bay", ''The Tropical Sun,'' 9.3.1893. Pridobljeno 22.1.2006.</ref> Rekordno mrzla zima med letoma 1894-1895 je pospešila razvoj mesta, saj so se širom cele Floride ohranili le pridelki kmetov iz teh krajev. Tuttlova je tudi zaradi tega prepričala [[Henry Flagler|Henryja Flaglerja]], železniškega mogotca, da je svojo železnico Florida East Coast Railway podaljšal vse do Miamija, zaradi česar si je tudi prislužila naziv »mati Miamija«. <ref>Muir, Helen. (1953) ''Miami, USA'' Henry Holt and Company. p. 55<br />{{citation|last = Weiner|first = Jacqueline|title = Statue of Miami's First Lady, Julia Tuttle, may be birthday present|journal=Miami Today|date =4.4.2010|url = http://www.miamitodaynews.com/news/100401/story2.shtml}}</ref> Miami je uradno postal mestna skupnost 28. julija 1896, ko je imel nekaj več kot 300 prebivalcev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.hmsf.org/history/south-florida-brief-history.htm|title=South Florida: A Brief History|author=Williams, Linda K.|author2=George, Paul S.|publisher=Historical Museum of South Florida|accessdate=24.8.2009|archive-date=2010-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20100429002717/http://www.hmsf.org/history/south-florida-brief-history.htm|url-status=dead}}</ref> Poimenovan je bil po bližnji reki Miami, ki je svoje ime dobila po staroselskem plemenu Mayaimi, ki je prebivalo okoli jezera Okeechobee. {{citation needed|date=April 2012}}

Med 20. stoletjem je mesto bilo priljubljena destinacija za prebivalce severa države, kar je med 20. leti 20. stoletja za mesto pomenilo večanje prebivalstva in izboljšanje infrastrukture. Upad nepremičninskega trga, Miamijski orkan leta 1926 in Velika gospodarska kriza 30. let so razvoj mesta upočasnili. Ob začetku [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je Miami zaradi svoje strateške lege postal vojaško oporišče mornarice ZDA, specializirano za boj proti nemškim podmornicam. Mesto je ponovno postalo zanimivo za priseljence, leta 1940 je štelo natanko 172, 172 prebivalcev. 

Po [[kubanska revolucija|prihodu Fidela Castra na oblast v Kubi]] leta 1959 je veliko premožnih Kubancev zapustilo državo. Mnogi izmed njih so se ustalili v Miamiju in postali pomemben del mestne skupnosti. V mesto so prihajali novi obrtniki, rasle so kulturne znamenitosti. Med 80. in 90. leti 20. stoletja je Južna Florida postala socialno žarišče zaradi vojne proti drogam, priseljevanja iz Haitija in Latinske Amerike in uničenja, ki ga je za sabo pustil [[orkan Andrew]]. Pogosto je prihajalo tudi do rasnih in kulturnih spopadov, a se je navkljub temu v 2. polovici 2. stoletja Miami razvil v veliko mednarodno gospodarsko in kulturno središče. <ref name="autogenerated1"/>

V le 110 letih se je prebivalstvo Miamija in njegovega metropolitanskega območja povečalo iz dobrih tisoč na skoraj pet milijonov in pol prebivalcev. Miami je prav zaradi omenjenega hitrega razvoja znan kot »Čarobno mesto«. <ref>{{navedi splet|url=http://www.miamidade.gov/infocenter/about_miami-dade_history.asp|title=Miami-Dade County&nbsp;– Information Center|publisher=[[Miami-Dade County, Florida|Miami-Dade County]]|accessdate=18.4.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080225012927/http://www.miamidade.gov/infocenter/about_miami-dade_history.asp|archivedate=2008-02-25|url-status=live}}</ref>

== Geografija ==
[[Slika:Mouth of Miami River 20100211.jpg|thumb|left|Ustrje reke Miami pri Brickell Keyu]]

Miami in njegova predmestja se nahajajo na prostrani planoti med močvirjem [[Everglades]] na zahodu in zalivu [[Biscayne Bay|Biscayne]] na vzhodu, ki se razteza od Floridskega zaliva do severa vse do jezera [[Okeechobee]]. Nadmorska višina območja nikjer ne presega 14 m, <ref>{{navedi splet|url=http://www.city-data.com/world-cities/Miami-Environment.html|title=Miami Environment|publisher=Advameg|accessdate=19.7.2007}}</ref> povprečno pa se v večini sosesk giblje okoli 2 m, <ref>{{navedi splet|url=http://images.jsc.nasa.gov/luceneweb/caption_direct.jsp?photoId=STS062-85-026|title=Miami, Florida metropolitan area as seen from STS-62|publisher=[[National Aeronautics and Space Administration]]|accessdate=19.8.2007|archive-date=2007-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20071201191110/http://images.jsc.nasa.gov/luceneweb/caption_direct.jsp?photoId=STS062-85-026|url-status=dead}}</ref> še posebno tistih v bližini obale. Do najvišjih valov pride v bližini obalnega grebena Miami Rock Ridge, katerega substrat leži pod pretežnim delom vzhodnega metropolitanskega območja Miamija. Glavni del velemesta se nahaja ob bregovih zaliva Biscayne, znotraj katerega najdemo na stotine naravnih in umetno narejenih pregradnih otokov. Na največjem se nahajata plaži Miami Beach in South Beach. Topel oceanski Zalivski tok teče vsega slabih 10 km severno, kar pomeni, da ima mesto celo leto toplo podnebje, zime pa mile. 

=== Podnebje ===
[[Slika:Miamisummershower.png|thumb|left|Tipična poletna popoldanska nevihta, ki nad Miami pride iz [[Everglades]]a]]

Miami ima tropsko monsunsko podnebje <ref>{{navedi splet
|url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pdf/kottek_et_al_2006_A4.pdf
|title=World Map of Köppen−Geiger Climate Classification}}</ref> z vročimi in vlažnimi poletji ter kratkimi in milimi zimami z daljšim obdobjem z manjšo količino padavin. Na njegovo podnebje vplivajo nizka nadmorska višina, lega ob oceanu, lega skorajda tik ob [[rakov povratnik|rakovem povratniku]] in bližina Zalivskega toka. Zaradi sorazmerno visokih povprečnih januarskih temperatur (19,6&nbsp;°C) se hladen zrak tukaj ustali po odhodu hladne fronte, kar zakrivi nizke količine padavin. Temperature se občasno spustijo pod 10&nbsp;°C, zelo redko pa pod 2&nbsp;°C. Najvišje zimske temperature dosežejo 21-25&nbsp;°C. Sezona dežja se začne v maju in konča v sredini oktobra. Med tem obdobjem se temperature gibljejo med 29-35&nbsp;°C, prisotna pa je tudi visoka vlaga. Sicer se pogosto pojavljajo popoldanske nevihte in morski vetrc, ki temperature nekoliko znižajo, a navkljub temu razmere ostanejo precej soparne. Večina padavin zapade na to obdobje. 

Ekstremne temperature segajo od -2,8&nbsp;°C (3. februarja 1917) do 38&nbsp;°C (21. julija 1940). <ref>{{navedi splet
|title=Highest Temperature of Record
|url=http://www.weather.gov/climate/getclimate.php?wfo=mfl
|publisher=National Weather Service}}
</ref> V Miamiju nikoli niso zapadle večje količine snega, le enkrat pa so zabeležili snežne vrtince, in sicer 19. januarja 1977. <ref>{{navedi splet|url=http://news.google.com/newspapers?id=VsAcAAAAIBAJ&sjid=FlIEAAAAIBAJ&pg=6854,7871034&dq=miami+news&hl=en|title=The Great Miami Snow Job|author=Howard Kleinberg|publisher=The Dispatch|date=30.12.1989|accessdate=23.9.2010}}</ref>

Sezona orkanov uradno traja od 1. junija do 30. novembra, navkljub temu pa se orkani lahko pojavijo tudi zunaj tega obdobja. Največja nevarnost za Miami obstaja med vrhuncem sezone zelenortskih orkanov, ki traja med sredino avgusta do konca septembra. <ref>{{navedi splet
|url=http://www.weather.com/newscenter/specialreports/hurricanes/vulnerablecities/miami.html
|publisher=The Weather Channel
|title=Vulnerable cities: Miami, Florida
|accessdate=19.2.2006
|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060427194724/http://www.weather.com/newscenter/specialreports/hurricanes/vulnerablecities/miami.html
|archivedate=2006-04-27
|url-status=live
}}</ref> Tornadi so v Miamiju izjemno redki, a ne nemogoči: eden je mesto zadel leta 1925, drugi pa leta 1997. 
{{-}}

{| class="wikitable"
! style="background: #99CCCC; color: #000080" height="17" | Mesec
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | januar
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | februar
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | marec
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | april
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | maj
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | junij
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | julij
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | avgust
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | september
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | oktober
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | november
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | december
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | letno
|-
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Povprečne višje temperature (°C)
| style="background: #FFCC66; color:#000000; text-align:center;" | 24
| style="background: #FFCC66; color:#000000; text-align:center;" | 25
| style="background: #FF8000; color:#000000; text-align:center;" | 26
| style="background: #FF8000; color:#000000; text-align:center;" | 28
| style="background: #FF8000; color:#000000; text-align:center;" | 30
| style="background: #FF8000; color:#000000; text-align:center;" | 31
| style="background: #FF8000; color:#000000; text-align:center;" | 31
| style="background: #C00000; color:#FFFFFF; text-align:center;" | 32
| style="background: #FF8000; color:#000000; text-align:center;" | 31
| style="background: #FF8000; color:#000000; text-align:center;" | 29
| style="background: #FF8000; color:#000000; text-align:center;" | 26
| style="background: #FFCC66; color:#000000; text-align:center;" | 25
| style="background: #FF8000; color:#000000; text-align:center;" | 28
|-
! style="background: #99CCCC; color:#000080;" height="16;" | Povprečne nižje temperature (°C)
| style="background: #FFFF66; color: black; text-align:center;" | 15
| style="background: #FFFF66; color: black; text-align:center;" | 16
| style="background: #FFFF66; color: black; text-align:center;" | 17
| style="background: #FFFF66; color: black; text-align:center;" | 20
| style="background: #FFCC66; color: black; text-align:center;" | 22
| style="background: #FFCC66; color: black; text-align:center;" | 23
| style="background: #FFCC66; color: black; text-align:center;" | 24
| style="background: #FFCC66; color: black; text-align:center;" | 24
| style="background: #FFCC66; color: black; text-align:center;" | 24
| style="background: #FFCC66; color: black; text-align:center;" | 22
| style="background: #FFFF66; color: black; text-align:center;" | 18
| style="background: #FFFF66; color: black; text-align:center;" | 16
| style="background: #FFFF66; color: black; text-align:center;" | 20
|-
! style="background: #99CCCC; color:#000080; text-align:left;" | Padavine v cm
| style="background: #48FFA0; text-align:center;" | 5
| style="background: #48FFA0; text-align:center;" | 5
| style="background: #48FFA0; text-align:center;" | 6
| style="background: #30FF80; text-align:center;" | 7
| style="background: #00B000; text-align:center;" | 14
| style="background: #007000; color: white; text-align:center;" | 22
| style="background: #00B000; text-align:center;" | 15
| style="background: #009000; text-align:center;" | 19
| style="background: #007000; color: white; text-align:center;" | 21
| style="background: #009000; text-align:center;" | 17
| style="background: #30FF80; text-align:center;" | 7
| style="background: #48FFA0; text-align:center;" | 4
| style="background: #20E020; text-align:center;" | 148
|-
| colspan="14" style="text-align:center;font-size:90 %;"|''Vir: [http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=020227&refer=&units=us Weatherbase]
|}

== Demografija ==
{{Zgodovinska naseljenost|type=USA
|1900|2739
|1910|5471
|1920|29549
|1930|110637
|1940|172172
|1950|249276
|1960|291688
|1970|334859
|1980|346865
|1990|358548
|2000|362470
|2010|399457
|2012|413892
|footnote=vir:<ref>{{navedi splet
|url=http://www.census.gov/prod/www/abs/decennial/index.html
|title=CENSUS OF POPULATION AND HOUSING (1790–2000)
|publisher=U.S. Census Bureau
|accessdate=26. marec 2012}}</ref>}}

V strogem centru mesta prebiva slaba trinajstina prebivalcev Južne Floride. Ob tem 52% prebivalcev okrožja Miami-Dade ne živi znotraj priključene mestne skupnosti. Po številu prebivalstva je Miami 42. največje mesto v ZDA. Znotraj njegovega metropolitanskega območja, ki je največje na jugovzhodu države in po številu prebivalstva sedmo največje v ZDA ter vključuje okrožja Miami-Dade, Broward in Palm Beach, skupno prebiva približno 5,5 milijona ljudi. <ref name=PopEstCBSA>{{navedi splet|url=http://www.census.gov/popest/metro/tables/2009/CBSA-EST2009-01.xls|title=Annual Estimates of the Population of Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas: April 1, 2000 to July 1, 2009|format=[[Microsoft Excel|XLS]]|work=2009 Population Estimates|publisher=[[United States Census Bureau]], Population Division|date=19.3.2010|accessdate=18.10.2010}}</ref> Leta 2008 je [[Organizacija združenih narodov]] ocenila, da je Miami 44. največje mesto na svetu. <ref>{{navedi splet|url=http://www.un.org/esa/population/publications/WUP2005/2005WUP_DataTables12.pdf|format=PDF|title=Table A.12. Population of urban agglomerations with 750,000 inhabitants or more in 2005, by country, 1950–2015|work=World Urbanization Prospects: The 2005 Revision|accessdate=1.1.2008|publisher=United Nations Department of Economic and Social Affairs/Population Division}}</ref>

Leta 2000 se je glede na narodno/etnično poreklo 34,1 % prebivalstva opredelilo za [[Kuba]]nce, <ref>{{navedi splet|url=http://www.epodunk.com/ancestry/Cuban.html|title=Ancestry Map of Cuban Communities|publisher=Epodunk.com|accessdate=19.11.2007|archive-date=2012-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121122040230/http://www.epodunk.com/ancestry/Cuban.html|url-status=dead}}</ref> 5,6% za [[Nikaragva]]nce, <ref>{{navedi splet|url=http://www.epodunk.com/ancestry/Nicaraguan.html|title=Ancestry Map of Nicaraguan Communities|publisher=Epodunk.com|accessdate=19.11.2007|archive-date=2010-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20101017104722/http://www.epodunk.com/ancestry/Nicaraguan.html|url-status=dead}}</ref> 5.5% za [[Haiti]]jce,<ref>{{navedi splet|url=http://www.epodunk.com/ancestry/Haitian.html|title=Ancestry Map of Haitian Communities|publisher=Epodunk.com|accessdate=19.11.2007|archive-date=2012-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20120923063913/http://www.epodunk.com/ancestry/Haitian.html|url-status=dead}}</ref> 3.3% za [[Honduras|Hondurance]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.epodunk.com/ancestry/Honduran.html|title=Ancestry Map of Honduran Communities|publisher=Epodunk.com|accessdate=19.11.2007|archive-date=2010-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20101017104259/http://www.epodunk.com/ancestry/Honduran.html|url-status=dead}}</ref> 1.7% za [[Dominikanska republika|Dominikance]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.epodunk.com/ancestry/Dominican-Republic.html|title=Ancestry Map of Dominican Communities|publisher=Epodunk.com|accessdate=19.11.2007|archive-date=2010-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20101017104216/http://www.epodunk.com/ancestry/Dominican-Republic.html|url-status=dead}}</ref> in 1,6% za [[Kolumbija|Kolumbijce]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.epodunk.com/ancestry/Colombian.html|title=Ancestry Map of Colombian Communities|publisher=Epodunk.com|accessdate=19.11.2007|archive-date=2007-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011163422/http://epodunk.com/ancestry/Colombian.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2004 je Razvojni program Združenih narodov Miami uvrstil na prvo mesto glede na odstotek prebivalcev, rojenih zunaj države, v kateri se mesto politično nahaja (59%). Drugi na lestvici je bil Toronto s 50%. 

Leta 2010 je v mestu bilo 183,994 gospodinjstev, od katerih je 14% bilo praznih. <ref name="American FactFinder, United States Census Bureau">{{navedi novice|author=American FactFinder, United States Census Bureau|url=http://www.usatoday.com/news/nation/census/profile/FL|title=Miami city, Florida – Census 2010:Florida – USATODAY.com –|work=USA Today|accessdate=12.1.2012}}</ref> Leta 2000 je v 26,3% gospodinjstev živela skupnost skupaj z mladoletnimi otroki, v 36,6% poročeni pari. 18,7% gospodinjstev je imelo žensko vodjo gospodinjstva brez prisotnega moža, v 37,9% pa niso živele družinske skupnosti. V 30,4% gospodinjstvih so prebivali posamezniki, v 12,5% pa so ti posamezniki bili starejši od 65 let. V povprečnem gospodinjstvu je živelo 2,61 člana, povprečno družinsko skupnost pa je sestavljalo 3,25 člana. Glede na starost je 21,7% prebivalcev bilo mlajših od 18 let, 8,8% starih med 18 in 24 let, 30,3% starih med 25 in 44 let, 22,1% starih med 45 in 64 let ter 17% starih nad 65 let. Povprečna starost je bila 38 let, na vsakih 100 žensk pa je bilo 98,9 moških. Na vsakih 100 žensk starejših od 18 let je bilo 97,3 moških.  

Leta 2009 je povprečni dohodek na gospodinjstvo v mestu znašal 29,812 $, na družino pa 33,814 $. Dohodek na osebo je za mesto znašal 19,846 $. Okrog 21,7% družin in 26,3% prebivalstva je živelo pod mejo revščine.  

{|id="toc" style="float: center; margin-right: 2em; width: 39%; font-size: 75%;" cellspacing="3"
 
!colspan="3"|'''Demografija Miamija'''<ref name="American FactFinder, United States Census Bureau"/> 
 
|-
 
|'''Popis prebivalstva ZDA iz leta 2010'''||'''Miami'''||'''Okrožje Miami-Dade'''||'''Florida'''
 
|-
 
|Skupno prebivalstvo||399,457||2,496,435||18,801,310
|-
 
|Rast prebivalstva v odstotkih (2000-2010)||+10.2%||+10.8%||+17.6%
 
|-
 
|Gostota prebivalstva||28.841,8/km<sup>2</sup>||3.407,1/km<sup>2</sup>||908/km<sup>2</sup>
 
|-
 
|Belci||72.6%||73.8%||75.0%
 
|-
 
|Belci, ki niso hispanskega porekla||11.9%||15.4%||57.9%
 
|-
 
|Afroameričani||19.2%||18.9%||16.0%
 
|-
 
|Latinoameričani||70.0%||65.0%||22.5%
 
|-
 
|Azijci||1.0%||1.5%||2.4%
 
|-
 
|Ameriški oz. aljaški staroselci||0.3%||0.2%||0.4%
 
|-
 
|Pacifiški otočani ali havajski domorodci||0.0%||0.0%||0.1%
 
|-
 
|Večrasno prebivalstvo||2.7%||2.4%||2.5%
 
|-
 
|Druge rase||4.2%||3.2%||3.6%
 
|}

{|class="wikitable" style="font-size:90%;text-align:left;"
|-
! colspan=7|Zgodovinska etnična sestava Miamija<ref>[http://www.cis.org/FloridaImmigrants19702020 Shaping Florida: The Effects of Immigration, 1970–2020|Center for Immigration Studies]. Cis.org. Retrieved on 2012-10-08.</ref><ref>http://www.census.gov/population/www/documentation/twps0076/FLtab.pdf</ref>
|-
|'''Leto'''||'''Belci'''||'''Belci, ki niso hispanskega porekla'''||'''Afroameričani'''||'''Azijci'''||'''Drugi'''||'''Latinoameričani'''<br />(katerekoli rase)
|-
|1910||58.7%||–||41.3%||0.1%||–||–
|-
|1920||68.5%||–||31.3%||0.1%||–||–
|-
|1930||77.3%||–||22.7%||0.1%||–||–
|-
|1940||78.5%||–||21.4%||0.1%||–||–
|-
|1950||83.7%||–||16.2%||0.1%||–||–
|-
|1960||77.4%||–||22.4%||0.1%||–||17.6%
|-
|1970||76.6%||41.7%||22.7%||0.3%||0.4%||44.6%
|-
|1980||66.6%||19.4%||25.1%||0.5%||7.8%||55.9%
|-
|1990||65.6%||12.2%||27.4%||0.6%||6.4%||62.5%
|-
|2000||66.6%||11.8%||22.3%||0.7%||5.6%||65.8%
|-
|style="background:#ddd; color:#000;"|'''2010'''||style="background:#ddd; color:#000;"|'''72.6%'''||style="background:#ddd; color:#000;"|'''11.9%'''||style="background:#ddd; color:#000;"|'''19.2%'''||style="background:#ddd; color:#000;"|'''1.0%'''||style="background:#ddd; color:#000;"|'''4.2%'''||style="background:#ddd; color:#000;"|'''70.0%'''
|}
{{-}}

=== Jezikovna sestava ===
Leta 2000 je 66,75% prebivalcev kot svoj prvi jezik navedlo [[španščina|španščino]], 25,45% [[angleščina|angleščino]], 5,20% haitijsko [[kreolščina|kreolščino]], 0,76% pa [[francoščina|francoščino]]. <ref name="MLALanguage">{{navedi splet|url=http://www.mla.org/map_data_results%26state_id%3D12%26county_id%3D%26mode%3D%26zip%3D%26place_id%3D45000%26cty_id%3D%26ll%3D%26a%3D%26ea%3D%26order%3Dr|title=Data Center Results&nbsp;– Miami, Florida]|publisher=[[Modern Language Association]]|accessdate=25.8.2007|archive-date=2007-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20070817043803/http://www.mla.org/map_data_results%26state_id%3D12%26county_id%3D%26mode%3D%26zip%3D%26place_id%3D45000%26cty_id%3D%26ll%3D%26a%3D%26ea%3D%26order%3Dr|url-status=dead}}</ref>

Drugi jeziki, zastopani v mestu, so: portugalščina (0,41%), nemščina (0,18%), italijanščina (0,16%), arabščina (0,15%), kitajščina (0,11%) in grščina (0,08%). Prebivalstvo Miamija je v ZDA med vodilnimi po deležu govorcev, katerih prvi jezik v domačem okolju ni angleščina (74.55%).<ref name="MLALanguage" />

Glede na trend izseljevanja angleško govorečega prebivalstva iz okolice se pričakuje, da bo delež prebivalstva, ki govori le angleščino, še naprej upadal. <ref>"[http://www.msnbc.msn.com/id/24871558/ns/us_news-life/t/miami-spanish-becoming-primary-language/#.T1yyi_Fwuf4 In Miami, Spanish becoming primary language]." ''[[Associated Press]]'' at ''[[MSNBC]]''. 29.5.2008. Pridobljeno 27.3.2010.</ref>

== V množični kulturi ==
[[Slika:Moon over Miami.png|thumb|upright=2|Pogled na ''»Luno nad Miamijem«'', ki je navdihnila istoimenski film, TV-serijo in pesem.]]
=== Film in televizija ===
Miami je središče televizijske in filmske produkcije. Semkaj so bili postavljeni številni filmi, televizijski šovi telenovele in prezentacije nagrad. Okoli leta 2005 je Miami postal prizorišče številnih resničnostnih šovov. Prav tako je Miami pomembno svetovno središče za televizijsko in filmsko produkcijo v španskem jeziku. 

=== Glasba ===
Miami je navdihnil številna imena glasbenih skupin, pa tudi imena albumov in pesmi. Tako na primer pokojni kantri pevec [[Keith Whitley]] v pesmi ''»Miami, My Amy«'' opeva posebno žensko iz Miamija; omenjena pesem je ena njegovih največjih hitov še dandanes. <ref>{{navedi splet|url=http://www.sing365.com/music/lyric.nsf/Miami-My-Amy-lyrics-Keith-Whitley/44D592126D8C468F48256D8F003141E9|title=Keith Whitley&nbsp;– Miami, My Amy Lyrics|publisher=Sing365.com|accessdate=27.6.2009|archive-date=2010-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100205050258/http://sing365.com/music/lyric.nsf/Miami-My-Amy-lyrics-Keith-Whitley/44D592126D8C468F48256D8F003141E9|url-status=dead}}</ref>

=== Videoigre ===
Videoigri ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (ena najbolje prodajanih videoiger leta 2002)<ref>{{navedi splet|title=Grand Theft Auto: Vice City|url=http://www.rockstargames.com/vicecity/newsLayer.html|publisher=[[Rockstar Games]]|accessdate=23.3.2012}}</ref> in ''[[Grand Theft Auto: Vice City Stories]]'' sta postavljeni v izmišljeno mesto Vice City, oblikovano po Miamiju. V njem najdemo zelo podobno arhitekturo in geografske značilnosti ter prebivalce, ki govorijo haitijsko kreolščino in španščino, kot tudi mnogi prebivalci Miamija. 

Videoigra ''[[Scarface: The World Is Yours]]'' se odvija v Miamiju. Njena zgodba je zasnovana po kvazi-nadaljevanju filma Scarface iz leta 1983 z Alom Pacinom v glavni vlogi Tonyja Montane. Glas protagonistu videoigre posodi [[André Sogliuzzo]]. Igra se začne v končnem prizoru filma, ko dvorec Montane napadajo najeti morilci Alejandra Sose. <ref>{{navedi splet|url=http://blueprintreview.co.uk/2012/11/scarface-the-world-is-yours-2/|title=Scarface : The World is Yours|publisher=Blueprint: Review|accessdate=8.6.2013|archive-date=2013-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20130906114713/http://blueprintreview.co.uk/2012/11/scarface-the-world-is-yours-2/|url-status=dead}}</ref>

== Sestrska mesta ==

* {{flagicon|Mexico}} [[Cancún]], Mehika
* {{flagicon|Jordanija}} [[Amman]], Jordanija (od leta 1995)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ammancity.gov.jo/english/relations/r12.asp|title=Amman’s Relations with Other Cities|accessdate=2013-06-23|archive-date=2008-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20080102224333/http://www.ammancity.gov.jo/english/relations/r12.asp|url-status=dead}}</ref>
* {{flagicon|Turkey}} [[Ankara]], Turčija
* {{flagicon|Italy}} [[Asti]], Italija (od leta 1985)<ref>[http://www.miamidade.gov/oedit/sister_city_asti.asp Sister Cities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606091256/http://www.miamidade.gov/oedit/sister_city_asti.asp |date=2013-06-06 }}. Miamidade.gov. Pridobljeno 8.10.2012.</ref>
* {{flagicon|Colombia}} [[Bogotá]], Kolumbija (od leta 1971)<ref name="sister">{{navedi splet|url=http://www.ci.miami.fl.us/MIC/pages/SisterCities/default.asp|title=Mayor's International Council Sister Cities Program|publisher=City of Miami|accessdate=13.7.2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070526222509/http://www.ci.miami.fl.us/MIC/pages/SisterCities/default.asp|archivedate=2007-05-26|url-status=live}}</ref>
* {{flagicon|Argentina}} [[Buenos Aires]], Argentina (od leta 1979)<ref name="sister" />
* {{flagicon|Bolivia}} [[Cochabamba]], Bolivija<ref name="sisterorg" />
* {{flagicon|Japan}} [[Kagoshima]], Japonska (od leta 1990)<ref name="sister" />
* {{flagicon|Peru}} [[Lima]], Peru (od leta 1977)<ref name="sister" />
* {{flagicon|Nicaragua}} [[Managua]], Nikaragva (od leta 1991)<ref>{{navedi splet|url=http://www.managua.gob.ni/index.php?s=1153|title=Office of the Mayor of Managua, Nicaragua (In Spanish)|accessdate=7.12.2009|publisher=Urad župana Manague }}</ref>
* {{flagicon|Spain}} [[Murcia]], Španija<ref name="sister" />
* {{flagicon|Italy}} [[Palermo]], Italija (od leta 2001)<ref name="sister" />
* {{flagicon|Haiti}} [[Port-au-Prince]], Haiti (od leta 1991)<ref name="sister" />
* {{flagicon|China}} [[Qingdao]], Ljudska republika Kitajska (od leta 2005)<ref name="sister" />
* {{flagicon|Brazil}} [[Salvador, Bahia|Salvador]], Brazilija (od leta 2006)<ref name="sister" />
* {{flagicon|Chile}} [[Santiago de Chile|Santiago]], Čile (od leta 1986)<ref name="sister" />
* {{flagicon|Dominican Republic}} [[Santo Domingo]], Dominikanska republika (od leta 1987)<ref name="sister" />
* {{flagicon|Bulgaria}} [[Varna, Bolgarija|Varna]], Bolgarija<ref name="sisterorg">{{navedi splet|url=http://www.sister-cities.org/icrc/directory/USA/FL|title=Online Directory: Florida, USA|accessdate=25. julij 2008|publisher=Sister Cities International }}</ref>

== Opombe in sklici ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Ocean Drive]]

== Zunanje povezave ==
{{Sister project links|Miami|voy=Miami}}
* [http://www.miamigov.com/home/ Uradna spletna stran mesta Miami]
* [http://www.miamigov.com/City_Officials/ Uprava mesta Miami] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080514035950/http://www.miamigov.com/City_Officials/ |date=2008-05-14 }}
* [http://www.gmcvb.com Urad za kongresnike in obiskovalce širšega Miamija]

{{Največja mesta ZDA}}

[[Kategorija:Obalna mesta v Združenih državah Amerike]]
[[Kategorija:Mesta na Floridi]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1825]]
[[Kategorija:Miami| ]]
{{normativna kontrola}}

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:- (uredi)
Predloga:Abbr (uredi)
Predloga:Basepage subpage (uredi)
Predloga:Both (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Br separated entries (uredi)
Predloga:Category handler (uredi)
Predloga:Citat (uredi)
Predloga:Citation (uredi)
Predloga:Citation needed (uredi)
Predloga:Coord (uredi)
Predloga:Dane (uredi)
Predloga:Decimals (uredi)
Predloga:Delink (uredi)
Predloga:First word (uredi)
Predloga:Fix (uredi)
Predloga:Fix/category (uredi)
Predloga:Flagicon (uredi)
Predloga:Geobox coor (uredi)
Predloga:Geopolje koor (uredi)
Predloga:If empty (uredi)
Predloga:If pagename (uredi)
Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Ikona zastave (uredi)
Predloga:Ikonazastave/core (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Naselje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Naselje/areadisp (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/densdisp (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/izpisdolžine (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/izpisgostote (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/izpispovršine (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/link (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/metric (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/pref (uredi)
Predloga:Infopolje Naselje/stolpci (uredi)
Predloga:Koord (uredi)
Predloga:Lokacijska karta (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Max/2 (uredi)
Predloga:Meseci v rodilniku (uredi)
Predloga:Največja mesta ZDA (uredi)
Predloga:Namespace detect (uredi)
Predloga:Natančnost (uredi)
Predloga:Navedi novice (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi vir (uredi)
Predloga:Navpolje stolpci (uredi)
Predloga:Nbsp (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Okr (uredi)
Predloga:Opombe (uredi)
Predloga:Order of magnitude (uredi)
Predloga:Osnovnastran podstran (uredi)
Predloga:PAGENAMEBASE (uredi)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Podatki države Argentina (uredi)
Predloga:Podatki države Bolgarija (uredi)
Predloga:Podatki države Bolivia (uredi)
Predloga:Podatki države Bolivija (uredi)
Predloga:Podatki države Brazil (uredi)
Predloga:Podatki države Brazilija (uredi)
Predloga:Podatki države Bulgaria (uredi)
Predloga:Podatki države Chile (uredi)
Predloga:Podatki države China (uredi)
Predloga:Podatki države Colombia (uredi)
Predloga:Podatki države Dominican Republic (uredi)
Predloga:Podatki države Dominikanska republika (uredi)
Predloga:Podatki države Haiti (uredi)
Predloga:Podatki države Italija (uredi)
Predloga:Podatki države Italy (uredi)
Predloga:Podatki države Japan (uredi)
Predloga:Podatki države Japonska (uredi)
Predloga:Podatki države Jordanija (uredi)
Predloga:Podatki države Kitajska (uredi)
Predloga:Podatki države Kolumbija (uredi)
Predloga:Podatki države Mehika (uredi)
Predloga:Podatki države Mexico (uredi)
Predloga:Podatki države Nicaragua (uredi)
Predloga:Podatki države Nikaragva (uredi)
Predloga:Podatki države Peru (uredi)
Predloga:Podatki države Spain (uredi)
Predloga:Podatki države Turkey (uredi)
Predloga:Podatki države Turčija (uredi)
Predloga:Podatki države Čile (uredi)
Predloga:Podatki države Španija (uredi)
Predloga:Polparty (uredi)
Predloga:Povezave v sorodne projekte (uredi)
Predloga:Precision (uredi)
Predloga:Presledki (uredi)
Predloga:Prva beseda (uredi)
Predloga:Rnd (uredi)
Predloga:Sister project links (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij/blacklist (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij/numbered (uredi)
Predloga:Webarchive (uredi)
Predloga:Yesno (uredi)
Predloga:Yesno-no (uredi)
Predloga:Zadnja beseda (uredi)
Predloga:Zgodovinska naseljenost (uredi)
Predloga:Zgodovinska naseljenost/Vrsta (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:Commons link (uredi)
Modul:Coordinates (uredi)
Modul:Delink (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:Geobox coor (uredi)
Modul:GetParameters (uredi)
Modul:If empty (uredi)
Modul:If preview (uredi)
Modul:If preview/configuration (uredi)
Modul:If preview/styles.css (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Location map (uredi)
Modul:Location map/data/ZDA (uredi)
Modul:Math (uredi)
Modul:Namespace detect (uredi)
Modul:Namespace detect/config (uredi)
Modul:Namespace detect/data (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:Niz (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:Sister project links (uredi)
Modul:Sister project links/styles.css (uredi)
Modul:String2 (uredi)
Modul:Unsubst (uredi)
Modul:Webarchive (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Yesno (uredi)

Vrnitev na Miami.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Miami«