Ogled vira Butrint

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:

Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.

Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪Jon Kolbert‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected .

Začetek blokiranja: 06:40, 21. februar 2024
Pretek blokiranja: 06:40, 21. februar 2029

Vaš trenutni IP-naslov je 100.26.112.81. Blokirani razpon je 100.26.0.0/16.

Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.

V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.

Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.

{{Infopolje Starodavno najdišče

  |name            = Butrint
  |native_name     = Butrint {{in lang|sq}} <br /> Boυθρωτόν ''Bouthroton'' {{in lang|el}} <br />  Buthrotum {{in lang|la}} 
  |image           = Amphitheatre_of_Butrint_2009.jpg
  |image_size      = 260
  |caption         = Gledališče  v Butrintu
  |map_type        = Albanija 
  |relief = 1  
  |map_caption     = Položaj Butrinta v Albaniji
  |map_size        = 260
  | latd = 39 |latm = 44 |lats = 44 |latNS = N
  | longd = 20 |longm = 1 |longs = 14 |longEW = E
  |location        = Okraj Vlorë, <br>  {{ALB}} 
  |region          = Haonija 
  |type            = Naselje
  |part_of         = 
  |length          = 
  |width           = 
  |area            = 
  |height          = 
  |builder         = 
  |material        = 
  |built           = 
  |abandoned       = 
  |epochs          = antika in srednji vek 
  |cultures        =  
  |dependency_of   = 
  |occupants       = 
  |event           = 
  |excavations     = 
  |archaeologists  =  Luigi Maria Ugolini, Hasan Ceka
  |condition       = 
  |ownership       = 
  |management      = 
  |public_access   = da
  |website         = 
  |notes           = 
  | embedded =  
}}

{{Infopolje Kraj svetovne dediščine
|internal=yes
| WHS         = Butrint
| Image       =Butrint Albania 9 Agora.jpg
| Caption     = Mesto izkopavanj pod Akropolo:  Asklepijev templj (levo), gledališče (desno) in središče mesta ([[agora]])
| Part_of     = 
| image_size  = 295px 
| Type        = Kulturni
| Criteria    = (iii)
| ID          = 570
| Link        =  http://whc.unesco.org/en/list/570
| Year        = 1999
| Danger      = 1997 do  2005
| Extension   =  
| delisted    =  
}}

'''Butrint''' ([[Albanščina|albansko]] Butrinti, [[Grščina|grško]]  Βουθρωτόν/Bouthrōtón in  Βουθρωτός/Bouthrōtós <ref>Stephanus of Byzantium. ''Ethnica'', O709.1.</ref> [[Latinščina|latinsko]] Buthrōtum) je bilo antično [[Stara Grčija|grško]] in kasneje [[Rimsko cesarstvo|rimsko]] mesto v Epirju.<ref>Borza, Eugene N. (1992). ''In the Shadow of Olympus: the Emergence of Macedon'' (dopolnjena izdaja). Princeton, New Jersey: Princeton University Press.</ref><ref>Crew, P. Mack (1982). ''The Cambridge Ancient History – The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC, Part 3: Volume 3''  (Second ed.). Cambridge, UK: Cambridge University Press.</ref><ref>Hammond, NGL (1994). ''Philip of Macedon''. London, UK: Duckworth.</ref> Butrint je bil naseljen verjetno že v [[prazgodovina|prazgodovini]]. V antiki je bil mesto epirskega plemena [[Haoni|Haonov]], kasneje pa rimska kolonija in škofija.  V pozni antiki je propadel, po poplavi večjega dela mesta, ki jo je v srednjem veku povzročil velik potres, pa je bil zapuščen.  V sodobnem času je Butrint arheološko najdišče v mestu Vlorë v lužni Albaniji. Leži približno 14 kilometrov južno od Sarande blizu albanske meje z [[Grčija|Grčijo]]. Nahaja se na hribu s pogledom na kanal Vivari in je del [[Narodni park Butrint|Narodnega parka Butrint]]. Še vedno je  naslovni sedež latinsko-katoliške škofije. V mestu je tudi Ali Pašin grad.
 
Mesto velja za eno od najpomembnejših arheoloških najdišč v Albaniji. Zaradi njegovega kulturnega, zgodovinskega in naravnega bogastva je bil leta 1992 razglašen za [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno dediščino]] in leta 2000 za narodni park.<ref>UNESCO. ''"Butrint"''. whc.unesco.org.</ref><ref>''"PER SHPALLJEN PARK KOMBETAR NE MBROJTJE TE SHTETIT TE ZONES ARKEOLOGJIKE TE BUTRINTIT"'' (PDF). imk.gov.al (albansko). Arhivirano iz izvirnika  (PDF) 27. oktobra 2017. Pridobljeno 14. februarja 2018.</ref>

==Zgodovina==
===Antično grško obdobje===
[[Slika:Butrint Karte de.png|thumb|250px|Zemljevid antičnega Butrinta|alt=|left]]
[[Slika:Northwester Greeks and Southern Illyrian tribes.png|thumb|250px|Naselja in plemena v okolici Butrinta]]

Butroton, sedanji Butrint, je bil prvotno eno od glavnih središč epirskega plemena Haonov<ref>Strabon. ''The Geography''. Book VII, Chapter 7.5 (Lacus Curtius).</ref> iz severozahodne skupine grških plemen.<ref name=ref9>Boardman, John (1994). ''The Cambridge Ancient History: The fourth century B.C.'' Cambridge University Press. str. 437.</ref> Haoni so bili tesno povezani s [[korint]]sko kolonijo [[Korčula|Korkira]] na otoku [[Krf]]u. Po pisanju rimskega pisca [[Vergilij]]a, je bil legendarni ustanovitelj mesta videc Helen, sin trojanskega kralja Priama, ki se je po padcu [[Troja|Troje]] skupaj z Neoptolemom in njegovo konkubino Andromaho preselil na zahod. Tako Vergilij kot grški zgodovinar [[Dionizij iz Halikarnasa]] omenjata, da je po begu iz uničene Troje Butrint obiskal tudi [[Enej (mitologija)|Enej]].

Najzgodnejši dokazi o naselitvi segajo v 10. do 8. stoletje pr. n. št. Nekateri avtorji trdijo, da je bil naseljen že v 12. stoletju pr. n. št.<ref>Ceka, Neritan; prevod  Pranvera Xhelo (2002). ''Buthrotum: Its History & Monuments''. Tirana: Cetis Tirana. str. 19. ISBN 978-99927-801-2-1.</ref>

Arheologi so med izkopavanji v Butrintu odkrili protokorintska keramiko iz 7. stoletja in nato korintsko in atiško keramiko iz  6. stoletja, toda nobenih znakov o prazgodovinski naselbini.<ref>The Cambridge Ancient History, Volume 3, Part 3: ''The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC''. str. 269. Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-23447-4, 1982.</ref> Butroton je imel pomemben strateški položaj  zaradi dostopa do Krfske ožine in lege na stičišču  celinske [[Grčija|Grčije]] in [[Velika Grčija|Velike Grčije]] ter grškega in "barbarskega" sveta.<ref>David R. Hernandez. "Bouthrotos (Butrint) in the Archaic and Classical Periods: The Acropolis and Temple of Athena Polias" Hesperia: ''The Journal of the American School of Classical Studies at Athens'', '''86''' (2, april-junij 2017:  205.</ref> Kot tak je postal eno od dveh pomembnih starodavnih pristanišč v spodnji Haoniji. Drugo je bilo  Onhesmos (sedanja [[Sarandë]]).<ref>Cabanes, P. (1997). "The Growth of the Cities". Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization. ''Ekdotikē Athēnōn'', '''92'''. ISBN 9789602133712.</ref>

Na griču nad jezerom Butrint (ali Butrotum) je bila v 7. stoletju pr. n. št. zgrajena [[akropola]], ki je bila prvič razširjena v 5. toletju pr. n. št.<ref name=ref14>Ioanna, Andreou (1997). ''Urban Organization. Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization''. Ekdotikē Athēnōn: 100. ISBN 9789602133712.</ref>

V prvih letih [[Peloponeška vojna|druge peloponeške vojne]]  (413–404 pr. n. št.) so Korkirci zgradili utrdbe, ki so segale od Ksamila do Butrotuma. Butrotum, ki je bil prej samostojno mesto, je postal podanik bližnjega Krfa.<ref>Hammond, N. G. L (1997). ''The Tribal Systems of Epirus and Neighbouring Areas down to 400 B.C.'' Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization: '''56'''. ISBN 9789602133712.</ref><ref>Ceka, str. 22.</ref>

V 4. stoletju pr. n. št. je pomen mesta začel rasti. V mestu je bilo zgrajeno [[gledališče]], svetišče, posvečeno [[Eskulap]]u, in [[agora]]. Akropola je bila zavarovana s trojnim obzidjem. Zadnje zunanje obzidje je bilo zgrajeno okoli leta 380 pr. n. št. in obdajalo površino štirih hektarjev. V tem 870 metrov dolgem obzidju so bili bastioni in pet vrat, od katerih sta bili najpomembnejši Slikovita in Levja vrata.<ref>Stillwell, Richard (2017). ''The Princeton Encyclopedia of Classical Sites''. Princeton University Press. str. 175. ISBN 9781400886586.</ref>  Agora, [[stoa]], stanovanjska četrt  in gledališče so imeli svoje obzidje.<ref name=ref14/>

Številni napisi v Butrotumu opisujejo organizacijo Haonov na začetku 3. stoletja pr. n. št.,  ki kažejo, da so tudi oni vsako leto izvodili voditelja z enoletnim mandatom, imenovanega ''prostat'' (grško  Προστάτης, zaščitnik).<ref name=ref9/>

Grški koledar Butrotona  se pojavlja v najstarejšem znanem analognem [[računalnik]]u, tako imenovanem [[Mehanizem z Antikitere|mehanizmu z Antikitere]], izdelanem v letih 150 do 100 pr. n. št.<ref>Freeth, Tony; Bitsakis, Yanis; Moussas, Xenophon; Seiradakis, John. H.; Tselikas, A.; Mangou, H.; Zafeiropoulou, M.; Hadland, R. in drugi  (30. november 2006). "Decoding the ancient Greek astronomical calculator known as the Antikythera Mechanism" (PDF). ''Nature''. '''444''', Supplement (7119): 587–591. Bibcode: 2006. Natur.444..587F. doi: 10.1038/nature05357.PMID 17136087. Pridobljeno 20. maja 2014.</ref><ref>Freeth, Tony; Jones, Alexander (2012). ''The Cosmos in the Antikythera Mechanism''. Institute for the Study of the Ancient World. Pridobljeno 19. maja 2014.</ref>

Gledališče je znano po izjemnem številu v njem vklesanih napisov. Večina napisov se ukvarja z osvoboditvami suženjev  in daje obilje podrobnih podatkov o mestu v helenistični dobi.<ref>Pierre Cabanes, "Nouvelles inscriptions d'Albanie Méridionale (Bouthrotos et Apollonia)". ''Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik'', ''63'' (1986), str. 137–155.</ref> Imena osvobojenih sužnjev so skoraj izključno grška, z izjemo nekaj latinskih, ki so imela  grška družinska imena.<ref>Winnifrith, Tom (2002). ''Badlands, Borderlands: A History of Northern Epirus/Southern Albania''. Duckworth. str. 70. ISBN 978-0-7156-3201-7.</ref>

Leta 228 pr. n. št. je Butrint skupaj s Krfom postal [[Rimska republika|rimski]] [[protektorat]].<ref>The Penny Cyclopædia of the Society for the Diffusion of Useful Knowledge. C. Knight. 1836.</ref> Sredi 2. stoletja pr. n. št. je bil središče neodvisne države, morda ''"Koinon Prasaiboi"'' s seznama ''theorodokoi''  v [[Delfi|delfskem preročišču]].<ref>Cabanes, P. (1997). ''From Alexander Molossus to Pyrrhus: Political Developments''. Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization. Ekdotikē Athēnōn: 122. ISBN 9789602133712.</ref>

===Obdobje Starega Rima===
[[Slika:Buthrotum,_provincial_AE,_27_BC-AD_14,_RPC_I_1394.2.jpg|thumb|Bronast kovanec, kovan v Butrintu med vladanjem cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] (27 pr. n. št.–14 n. št.); na reverzu kovanca ja napis BVTHR<ref>Andrew M. Burnett, Michel Amandry, Pere Pau Ripollès Alegre. ''Roman provincial coinage: Volume I, From the death of Caesar to the death of Vitellius 44 BC-AD 69''. London/Pariz, 1992, n°1394.2.</ref>|alt=|left]]

V naslednjem stoletju je Butrotum postal del [[Rimska provinca|rimske province]] [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonije]]. Leta 44 pr. n. št. je [[Julij Cezar|Cezar]] Butrotum določil za kolonijo, s katero je nagradil vojake, ki so se borili zanj proti [[Pompej Veliki|Pompeju]]. Lokalni zemljiški posestnik Tit Pomponij Atik je podpiral [[Ciceron]]a, ki je v [[Rimski senat|Rimskem senatu]] lobiral proti načrtu za ustanovitev kolonije. Posledično je bilo v Butrotum naseljenih le majhno število kolonistov.

[[Slika:Butrint_Albania_10_baptistery.jpg|thumb|right|250px|Remains of the baptistery]]

Leta 31 pr. n. št. je rimski cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] po zmagi nad [[Mark Antonij|Markom Antonijem]] in [[Kleopatra VII.|Kleopatro]] v [[Bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] obnovil načrt, s katerim bi Butrotum postal kolonija rimskih vojnih veteranov. Novi prebivalci so mesto razširili, zgradili vodovod, rimsko kopališče, stanovanjske hiše, [[forum]]ski kompleks in [[nimfej]]. V tem času se je velikost mesta podvojila.<ref name="ref27"/> Nove zgradbe so bile zgrajeje zlasti okoli gledališče in Eskulapovega templja.<ref>Cabanes, P. (1997). ''From Alexander Molossus to Pyrrhus: Political Developments''. Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization. Ekdotikē Athēnōn: 126. ISBN 9789602133712.</ref>

V 3. stoletju n. št. je velik del mesta uničil potres in do tal porušil predmestje na Vrinski ravnici in forumu v mestnem jedru. Izkopavanja so pokazala, da je mesto takrat že popadalo, a je kljub temu preživelo pozno [[Antika|antiko]] in postalo glavno pristanišče v provinci Stari Epir. V poznoantičnem mestu je bila velika palača Trikonh, hiša pomembnega lokalnega uglednika, zgrajena okoli leta 425.

===Bizantinsko in verjetno slovansko obdobje===
Obzidje mesta je bilo v tem obdobju temeljito obnovljeno, najverjetneje konec 5. stoletja, morda med vladanjem bizantinskega cesarja [[Anastazij I. Dikor|Anastazija]]. [[Jonsko morje|Jonsko obalo]] je leta 550 napadel [[Ostrogoti|Ostrogot]] Indulf, morda tudi Butrotum. Konec 6. stoletja so v Butrotum verjetno prišle skupine [[Slovani|Slovanov]].<ref name=ref27>Hodges, Richard; Bowden, William; Lako, Kosta; Richard Andrews (2004). ''Byzantine Butrint: excavations and surveys 1994–1999''. Oxbow Books. str. 54. ISBN 978-1-84217-158-5. Pridobljeno 8. januarja 2011.</ref> Izkopani dokazi kažejo, da so se pomembne dobrine, kot sta bili [[vino]] in [[oljčno olje]], uvažale iz vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]] do zgodnjega 7. stoletja, ko je Bizantinsko cesarstvo te pokrajine zgubilo. V obdobju vpadov Slovanov in selitev prebivalstva v širši regiji je bil Butrotum eno od redkih mest v Epirju, ki je preživelo in brez prekinitve  ohranilo status sedeža škofije.<ref>Chrysos, E. (1997). "The Foundation of the Themes of Kephallenia, Dyrrachion and Nikopolis". Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization: 188. ISBN 9789602133712.</ref> Zaradi pomanjkanja virov je težko reči, ali so v  Butrotumu med 7. in 10. stoletjem vladali Slovani ali Bizantinci.<ref>Richard Hodges (2008). ''Rise and Fall of Byzantine Butrint''. Butrint Foundation. str. 19.</ref>

[[Slika:2011_Butrint_02_Agora.jpg|thumb|250px|[[Agora]] v Butrotumu]]

Velika [[bazilika]] v Butrotumu je bila zgrajena v prvi polovici 6. stoletja v severovzhodnem delu naselja.<ref>Giakoumēs, Geōrgios K.; Vlassas, Grēgorēs; Hardy, David A. (1996).Monuments of Orthodoxy in Albania. Doukas School. str. 96. ISBN 9789607203090.</ref> Med druge zgradbe iz bizantinskega obdobja spadajo akropolska bazilika (4. stoletje), palača Trikonh (6. stoletje), [[krstilnica]] z velikim kompleksnim [[mozaik]]om (6. stoletje), cerkev ob Jezerskih vratih (9. stoletje) in Krstilna cerkev (9. stoletje).<ref>Pratt, Suzanna (2013). ''"The impact of heritage management on local communities in the hinterland of Butrint National Park, southern Albania"'': 17. Pridobljeno 25. avgusta 2019.</ref> [[Arabci|Arabski]] svetovni potnik [[Mohamed al-Idrizi]] je v 12. stoletju zapisal, da je Butrotum gosto naseljeno mesto s številnimi tržnicami.<ref>Prinzing, G. (1997). ''"Political, Social and Economic Developments"''. Epirus, 4000 Years of Greek History and Civilization. Ekdotikē Athēnōn: 194. ISBN 9789602133712.</ref>

Butrotum je ostal oporišče Bizantinskega cesarstva v obrambi pred [[Normani]] iz južne Italije do [[Četrta križarska vojna|četrte križarske vojne]] leta 1204, po kateri je Bizantinsko cesarstvo razpadlo. Butrotum je pripadel [[Epirski despotat|Epirskemu despotatu]]. V naslednjih stoletjih je bilo to področje predmet spora med Bizantinci, [[Anžuvinci]] iz južne Italije in [[Beneška republika|Benečani]].

===Med Anžuvinci, Bizantinskim cesarstvom in Epirskim despotatom===
Leta 1267 je [[Karel I. Anžujski]] prišel na oblast tako v Butrintu kot na Krfu in začel obnavljati obzidje in Veliko baziliko. Leta 1274 so bizantinske sile ponovno zavzele Butrint, kar je povzročilo konflikt med Bizantinci in Epirskim despotatom. Epirski despot Nikefor I. Komnen Dukas (vladal (1271-1297) je namreč štel mesto za svojo domeno.<ref name=ref34>Lala, Etleva (2008). ''Regnum Albaniae''. str. 37-38: Nikephoros I Angelos (1271-1296).</ref> Velike verske razlike med [[Katolištvo|katoliškim]] Karlom Anžujskim in [[Pravoslavje|pravoslavnim]] Nikeforjem niso bile ovira za njuno zavezništvo proti bizantinskemu cesarju [[Mihael IX. Paleolog|Mihaelu IX. Paleologu]]. S skupnimi močmi sta do leta 1278 izrinila Bizantince iz južnega Epirja.<ref name=ref34/> Nikefor je zatem popustil pritisku Karla Anžujskega in nazadnje priznal Karlove pravice nad vsemi mesti, s katerimi je Mihael II. nagradil  Manfreda Hohenstaufena in so bila del dote njegove žene Helene. Ker se je Karel štel za Manfredovega naslednika, mu je moral Nikefor odstopiti Butrint in celo jonsko obalo od [[Vlora|Vlore]] do Butrinta.<ref name=ref34/>

===Butrint kot del anžuvinske Kraljevine Albanije===
[[Slika:Butrint-Basilica-20071001.jpg|thumb|250px|Ostanki velike bazilike]]

Po letu 1284 je bizantinski cesar [[Andronik II. Paleolog]] obvladoval večino ozuemlje sedanje Albanije. Oblast Anžuvincev na [[Balkan]]u je bila omejena na Butrint, ki je kasneje skupaj z bližnjim Krfom tvoril eno upravno enoto.<ref name=ref35>Hodges, Richard; Bowden, William; Lako, Kosta. ''Byzantine Butrint: Excavations and Surveys 1994-99''. Oxbow Books. str. 86. ISBN 978-1-78570-870-1.</ref> V 14. stoletju je doživljal podobno usodo kot Krf.<ref name=ref35/> Pod anžuvinsko oblastjo je ostal do leta 1386 s samo dvema prekinitvama: leta 1306 in 1313–1331.<ref name=ref36>Lala, Etleva (2008). ''Regnum Albaniae''. str. 147.</ref> Leta 1305-1306 je bil pod oblastjo epirskega despota Tomaža I. Komnena Dukasa.<ref>Kazhdan, Alexander, ur. (1991). ''The Oxford Dictionary of Byzantium''. Oxford and New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-504652-6.</ref> Po prihodu Anžuvincev je mesto postalo katoliško in tako ostalo do 14. stoletja.<ref name=ref36/>

Hodges trdi, da naložbe v obrambo Butrinta kažejo, da je še vedno imel aktivno mestno prebivalstvo, čeprav v času pisanja tega članka ni bilo najdeno niti eno urbano stanovanje. Hodges trdi, da to kaže, da so bila stanovanja skoncentrirana na pobočjih severne [[Citadela|citadele]]. Pravoslavna škofija je bila leta 1337 ali 1338 premeščena v bližnji Glyki. Mesto se je konec 14. stoletja zaradi burnih nemirov v regiji zmanjšalo.<ref>Hansen, Inge Lyse; Hodges, Richard; Leppard, Sarah (2013). ''Butrint 4: The Archaeology and Histories of an Ionian Town''. Oxbow Books. str. 16. ISBN 9781782971023.</ref>

===Med Benetkami in Osmanskim cesarstvom===
[[Slika:Butrint (Buthrotum, Butrinto). Venetian enclave facing Corfu..jpg|thumb|200px|Butrinto, beneška enklava na osmanskem ozemlju]]

Beneška republika je leta 1386 od Anžuvincev kupila Butrint in Krf. Beneške trgovce je zanimal predvsem Krf in Butrint je spet začel propadati.

Do leta 1572 je bil Butrint v vojnah med Benetkami in Osmanskim cesarstvom uničen, akropola pa zapuščena. Uprava mesta in njegove okolice se je na ukaz beneškega poveljnika Krfa  Domenica Foscarinija preselila v majhno trikotno trdnjavo. Število prebivalcev se je močno zmanjšalo.

Leta 1655 in 1718 so Butrint za nekaj časa okupirali osmanski Turki, potem pa so jo ponovno osvojili Benečani. Butrintske ribarnice so bile življenjsko pomembne za oskrbo Krfa. Prebivalstvo se je ukvarjalo predvsem z oljkarstvom, živinorejo in gozdarstvom.<ref>Giacomo Casanova. Histoire de ma vie, Librairie Plon, Paris, vol II, chap V, str. 198-199.</ref>

S sklenitvijo [[Campoformijski mir|Campoformijskega miru]] med [[Napoleon]]om in [[Habsburška monarhija|Habsburžani]] se je končala  prva faza napoleonskih vojn v severni Italiji. Francija je malo pred tem okupirala Beneško republiko, po sklenitvi miru pa je bila Republika ukinjena in cesarstvi sta si razdelili njene posesti. Butrinto in druge bivše beneške posesti v Albaniji so prišle pod francosko oblast.<ref>''"Treaty of Campo Formio 1797"''. Pridobljeno 8. junija 2016.</ref>

Leta 1799 je Butrint zasedel lokalni osmanski guverner Ali Paša Tepelena in ga vključil v Osmansko cesarstvo. V njegovi posesti je ostal do razglasitve albanske neodvisnosti leta 1912. Butrint je bil takrat že nekaj stoletij neobljuden in obdan z malaričnimi močvirji.

==Arheološka izkopavanja==
[[Slika:Arte romana, statua di soldato, I secolo ac- I dc, da butrinto.JPG|200px|thumb|Kip rimskega vojaka, najden v Batrotumu]]

Prva sodobna arheološka izkopavanja so se začela leta 1928, ko je italijanska [[Fašizem|fašistična]] vlada [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v Butrint poslala svojo odpravo. Njeni cilji so bili prej geopolitični kot znanstveni, namenjeni predvsem razširiti italijansko hegemonijo na tem območju. Vodja odprave je bil italijanski arheolog Luigi Maria Ugolini, ki je bil kljub političnim ciljem svojega poslanstva dober arheolog. Ugolini je leta 1936 umrl, vendar so se izkopavanja nadaljevala do leta 1943. Arheologi so odkrili helenistični in rimski del mesta, vključno z "Levjimi vrati" in "Slikovitimi vrati". Slednja je Ugolini poimenoval po znamenitih vratih v [[Troja|Troji]], omenjenih v [[Homer]]jevi  ''[[Iliada|Iliadi]]''.

Ko je leta 1944 na oblast v Albaniji prišel [[Enver Hodža]], so bila vsa izkopavanja tujih arheologov prepovedana. Dela so nadaljevali albanski arheologi, vključno s Hasanom Ceko. Ruševine Butrinta le leta 1959 obiskal sovjetski predsednik [[Nikita Hruščov]] in Enverju Hodži predlagal, naj tam zgradi podmorniško bazo.

Obsežnejša izkopavanja je začel Albanski inštitut za arheologijo v 70. letih dvajsetega stoletja. Od leta 1993 so potekala nadaljnja večja izkopavanja, ki jih je vodila Fundacija Butrint v sodelovanju z Albanskim inštitutom za arheologijo. Nedavna izkopavanja zahodni obrambnih objektov mesta so razkrila dokaze o neprekinjeni uporabi obzidja, ki so hkrati pomenili neprekinjeno  naseljenost mesta. Zdi se, da je bilo obzidje požgano v 9. stoletju, a je bilo pozneje obnovljeno.

Po razpadu socialističnega režima leta 1992 je nova demokratična vlada na tem mestu načrtovala različne pomembne dogodke. Ostanki Butrinta so bili še isto leto uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. Velika politična in gospodarska kriza leta 1997 in lobiranje so ustavili načrte za gradnjo letališča in UNESCO je zaradi plenjenja, pomanjkanja zaščite, upravljanja in ohranjanja uvrstil Butrint  na seznam ogrožene svetovne dediščine. Arheološke misije v letih 1994–2009 so odkrile nove rimske vile in zgodnjo krščansko cerkev.<ref name=ref27/>

Leta 2004<ref>Dame, Marketing Communications: Web // University of Notre. "David - Hernandez // Department of Classics // University of Notre Dame". Department of Classics. Pridobljeno 20. septembra 2020.</ref> so se arheološka izkopavanja nadaljevala pod vodstvom glavnega raziskovalca Davida R. Hernandeza.<ref>Hernandez, David R. (2017). "Bouthrotos (Butrint) in the Archaic and Classical Periods: The Acropolis and Temple of Athena Polias". Hesperia: The Journal of the American School of Classical Studies at Athens. 86 (2): 205–271. doi:10.2972/hesperia.86.2.0205. ISSN 0018-098X.JSTOR 10.2972/hesperia.86.2.0205.</ref>

==Turizem==
Starodavno mesto je priljubljena turistična zanimivost, zlasti za dnevne turiste z bližnjega Krfa. Med Krfom in Sarando so stalne ladijske povezave. Po kopnem je dostopen po cesti iz Sarande, zgrajeni leta 1959 in posodobljeni leta 2010. Med Sarando in Butrintom so tudi redne avtobusne povezave.

==Galerija==
<gallery mode="packed">
Slika:Butrint Panorama.jpg |
File:Butrint-111183.jpg|
File:Butrint-111185.jpg|
File:Butrint-111187.jpg|
File:Butrint-111189.jpg|
File:Butrint-111190.jpg|
File:Butrint-111192.jpg|
File:Butrint-111194.jpg|
File:Butrint-111196.jpg|
File:Butrint-111198.jpg|
File:Butrint-111200.jpg|
File:Butrint-111202.jpg|
File:Butrint-111204.jpg|
File:Butrint-111206.jpg|
</gallery>

==Znani domačini==
* Sveti Terin, 3. stoletje, svetnik
* Donat Evrejski, 4. stoletje, svetnik

==Sklici==
{{sklici|1}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Albaniji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Albaniji]]
[[Kategorija:Zgodovina Grčije]]
[[Kategorija:Zgodovina Albanije]]

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:ALB (uredi)
Predloga:Both (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Coord (uredi)
Predloga:Flag (uredi)
Predloga:Geobox coor (uredi)
Predloga:Geopolje koor (uredi)
Predloga:In lang (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Kraj svetovne dediščine (uredi)
Predloga:Infopolje Starodavno najdišče (uredi)
Predloga:Koord (uredi)
Predloga:Lokacijska karta (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Podatki države Albanija (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:V jeziku (uredi)
Predloga:Wd (uredi)
Predloga:Zastava (uredi)
Predloga:Zastava/core (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Coordinates (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:Geobox coor (uredi)
Modul:I18n (uredi)
Modul:In lang (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Lang (uredi)
Modul:Lang/ISO 639 synonyms (uredi)
Modul:Lang/data (uredi)
Modul:Language/data/iana languages (uredi)
Modul:Language/data/iana languages translation (uredi)
Modul:Language/data/iana regions (uredi)
Modul:Language/data/iana scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana suppressed scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana variants (uredi)
Modul:Location map (uredi)
Modul:Location map/data/Albanija (uredi)
Modul:Math (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Unicode data (uredi)
Modul:Wd (uredi)
Modul:Wd/i18n (uredi)
Modul:WikidataIB (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB/i18n (uredi)
Modul:WikidataIB/nolinks (uredi)
Modul:WikidataIB/titleformats (uredi)
Modul:Yesno (uredi)

Vrnitev na Butrint.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Butrint«