Wikipedija

Pandemija covida-19

(Preusmerjeno s strani Pandemija koronavirusne bolezni 2019)

Pandemija covida-19 ali pandemija koronavirusne bolezni 2019 je trenutni globalni izbruh covida-19, ki jo povzroča koronavirus sindroma akutne respiratorne stiske 2 (SARS-CoV-2).[7] Nalezljiva bolezen je izbruhnila decembra 2019 v mestu Vuhan v kitajski provinci Hubej. Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi širjenja 30. januarja 2020 razglasila javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti, 11. marca 2020 pa ga je označila za pandemijo.[8][9] Na dan 29. oktober 2021 je bilo potrjenih več kot 245 milijonov primerov bolezni COVID-19 v več kot 200 državah in ozemljih,[6] umrlo je več kot 4.980.000 ljudi, [4] po dotlej zbranih podatkih je 77,2 milijonov ljudi ozdravelo.[4] 30. maja 2020 je število potrjeno okuženih po vsem svetu preseglo 6 milijonov.

Pandemija covida-19
Medicinska sestra oskrbuje bolnika s COVID-19 na oddelku za intenzivno nego
Potrjene smrti na 100. 000 prebivalcev
dne 18. oktobra 2021
Primeri na prebivalca
Zemljevid potrjenih primerov na prebivalca
  •   >10%
  •   3–10%
  •   1–3%
  •   0.3–1%
  •   0.1–0.3%
  •   0.03–0.1%
  •   0–0.03%
  •   Nič/ni podatkov
Bolezenkoronavirusna bolezen 2019 (COVID-19)
Virus sevkoronavirus sindroma akutne
respiratorne stiske 2 (SARS-CoV-2)
Virnetopirji, morda tudi luskavci[1][2][3]
Lokacijasvet
Prvi izbruhveleprodajna tržnica z morsko hrano Huanan
Prvi primerVuhan, Hubej, Kitajska
30°37′11″N 114°15′28″E / 30.61972°N 114.25778°E / 30.61972; 114.25778
Datum1. december 2019 – sedanjost
(pred 1806 dnevi)
Potrjeni primeri> 245 milijonov[4][a]
Ozdravljeni> 77,2 milijonov[4]
Smrti
> 4.980.000[4]
Območja
200+[6]

Virus se prenaša ob bližnjem stiku[b] in s kapljicami sline ter nosnih izločkov, ki jih človek izloča v okolje ob kašljanju, kihanju ter govorjenju.[10][12][11] Te drobne kapljice se izločajo tudi pri dihanju, a v tem primeru hitro padejo proti tlom in se ne širijo po zraku na daljše razdalje.[10][13] Oseba se lahko okuži tudi tako, da se dotakne kontaminirane površine in nato svojih oči, nosa ali ust.[10][11] Virus je obstojen do nekaj dni na trdnih površinah.[c] Oboleli je najbolj kužen prve tri dni po pojavu simptomov, vendar je prenos možen že pred pojavom simptomov in v kasnejših fazah bolezni.[11][16] Čas med izpostavljenostjo in pojavom simptomov je običajno okrog pet dni, sega pa vse od dva do 14 dni.[17] Običajni simptomi so vročina, suh kašelj in zadihanost,[17] med komplikacijami pa sta pljučnica in sindrom akutne dihalne stiske (ARDS).[18] V začetnih fazah pandemije ni bilo cepiva ali specifičnega protivirusnega zdravila za zdravljenje bolezni COVID-19,[10] zato je bilo zdravljenje simptomatsko in podporno.[19] Najbolj priporočeni preventivni ukrepi so umivanje rok, pokrivanje ust ob kašljanju oz. kihanju, držanje fizične razdalje od drugih ljudi in opazovanje ter samoizolacija za vse, ki pri sebi sumijo na okužbo.[10][20]

Za zajezitev širjenja virusa so po številnih delih sveta uvedli omejitve potovanj, karantene, policijske ure, zapiranje javnih ustanov, nadzor nad tveganjem na delovnem mestu in prestavitve ali odpovedi javnih dogodkov. Med ukrepi so državne ali regionalne karantene (začenši s popolnim zaprtjem Hubeja),[21] policijska ura na Kitajskem in v Južni Koreji,[22][23][24] zapiranje meja oz. omejevanje prihoda popotnikov,[25][26] preverjanje zdravja na letališčih in železniških postajah[27] ter prepovedi zapuščanja države.[28][29][30] Tudi v Sloveniji, kjer je bil prvi primer okužbe odkrit 4. marca 2020, je vlada zaradi širjenja pandemije uvedla prepoved zbiranja in gibanja na javnih mestih (z izjemami), zaprla vse vzgojno-izobraževalne ustanove in ustavila javni potniški promet.[31]

Pandemija je že povzročila hude socialno-ekonomske motnje po vsem svetu,[32] prestavitev ali odpoved pomembnih športnih, verskih in kulturnih dogodkov[33] ter strah pred pomanjkanjem, ki je ponekod sprožil panično nakupovanje.[34][35] V več kot 160 državah so zaprli šole in univerze, bodisi na lokalni, bodisi na državni ravni, kar ovira šolanje skoraj 90 odstotkov učencev na svetu.[36][37] Hkrati so se začele po svetovnem spletu ��iriti številne dezinformacije in teorije zarote o virusu,[38][39] zabeleženi pa so bili tudi posamezni ksenofobni izpadi, usmerjeni proti Kitajcem oz. ljudem z vzhodnoazijskim izgledom, kot tudi tujcem iz drugih žarišč bolezni po svetu.[40][41][42][43]

Epidemiologija

uredi
 

31. decembra 2019 je zdravstveni urad v kitajskem Vuhanu poročal o skupku primerov pljučnice neznanega vzroka,[44] zato je bila v začetku januarja 2020 sprožena preiskava.[45] Večino primerov so povezali z veleprodajno tržnico z morsko hrano Huanan, kjer prodajajo tudi žive divje živali, zato predvidevajo, da je virus zoonotičen – na človeka je preskočil z živali.[46] Novoodkriti virus, ki je soroden netopirskim koronavirusom in SARS-koronavirusu, je dobil oznako SARS-CoV-2[47][48]

Prvi znani okuženi, pri katerem so se pojavili simptomi, je zbolel 1. decembra 2019 in ni bil povezan s kasnejšim skupkom primerov.[49][50] Od kasneje prepoznanega skupka sta imeli dve tretjini obolelih povezavo s tržnico.[51][52][53] Kitajske oblasti so zaradi hitrega širjenja uvedle strogo karanteno za mesto Vuhan[54] in jo kasneje razširile na 15 mest v provinci Hubej.[55] Kasneje so bili sprejeti ukrepi za omejevanje širjenja tudi v številnih drugih mestih, po oceni naj bi bilo bolj ali manj strogim omejitvam gibanja na javnih površinah podvrženo 760 milijonov ljudi ali več kot polovica kitajskega prebivalstva.[56]

Konec februarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija poročala, da se je širjenje bolezni na Kitajskem upočasnilo, nenadoma pa se je epidemija začela hitro širiti v Italiji, Iranu in Južni Koreji. 26. februarja je število novih potrjenih primerov izven Kitajske prvič preseglo število znotraj Kitajske.[57] 2. aprila 2020 je število uradno potrjenih primerov po svetu preseglo milijon, 15. aprila 2 milijona, 27. aprila 3 milijone (od tega milijon v ZDA), 8. maja 4 milijone, 21. maja 5 milijonov in 30. maja 6 milijonov.

Primeri

uredi

Podatek o številu primerov pomeni število ljudi, ki so bili testirani za COVID-19 in pri katerih je bil test pozitiven po uradnem protokolu.[58] Število dejansko okuženih je verjetno znatno višje, saj mnogi, ki nimajo simptomov ali izražajo samo blage simptome, niso testirani zaradi organizacijskih, finančnih in materialnih omejitev zdravstvenega sistema.[5] V številnih državah so se oblasti odločile, da bodo testirani le ljudje z resnejšim potekom bolezni. Med njimi so Italija,[59] Nizozemska,[60] Španija,[61] in Švica.[62] Tudi v Sloveniji testirajo le osebe z razvito akutno okužbo dihal iz treh skupin:[63]

  • pred ali med hospitalizacijo
  • zdravstveni delavci
  • oskrbovanci domov za ostarele in socialno-varstvenih zavodov

Nobena država doslej ni testirala več kot nekaj odstotkov prebivalcev.[64]

Smrtnost

uredi
 
Zemljevid smrtnih primerov na prebivalca
(na dan 4. aprila 2020)
  100+ smrti na milijon
  10–100 smrti na milijon
  1–10 smrti na milijon
  0.1–1 smrti na milijon
  0,01–0,1 smrti na milijon
  >0,01 smrti na milijon

Večina obolelih za COVID-19 ozdravi. Pri tistih, ki ne, je bil čas med pojavom simptomom in smrtjo 6 do 41 dni, največkrat 14 dni.[65] Na 29. oktober 2021 je bilo bolezni pripisano 4.980.000[4] smrti.[66]

Prva potrjena žrtev nove bolezni je bila 9. januarja 2020 v Vuhanu.[67] Prva žrtev izven Kitajske je bila zabeležena 1. februarja na Filipinih,[68] izven Azije pa 14. februarja v Franciji.[69] Do 13. marca je več kot 40 držav in ozemelj na vseh celinah razen Antarktike poročalo o smrtih, povezanih z okužbo z virusom SARS-CoV-2.[70]

V epidemiologiji uporabljajo različna merila za vrednotenje smrtnosti.[71] Vrednosti se razlikujejo med regijami sveta in se spreminjajo s časom, nanje med drugim vplivajo obseg testiranja, kakovost zdravstva, dostopnost zdravljenja, čas od izbruha in starostna ter spolna struktura prebivalstva, kot tudi splošno zdravstveno stanje ljudi.[72]

Razmerje med umrlimi in potrjenimi primeri je število smrti deljeno s številom diagnosticiranih primerov v določenem časovnem obdobju. Za COVID-19 znaša na 29. oktober 2021 po globalni oceni 2,0 % (4.984.613/245.711.238).[4]

Med merili sta še smrtnost, ki odraža odstotek umrlih diagnosticiranih, in smrtnost okuženih, ki odraža odstotek vseh umrlih za boleznijo (ti dve merili nista časovno omejeni). Zaradi hitrega spreminjanja situacije in razlik med državami, tako po strukturi prebivalstva kot po pristopu do obvladovanja epidemije, imajo ocene teh za pandemijo v svetovnem merilu zelo veliko stopnjo negotovosti.[73]

Trajanje

uredi

Stališče WHO je, da je možno pandemijo nadzorovati.[9] Tudi brez ukrepanja se izbruhi nalezljivih bolezni sčasoma ustavijo, ko zmanjka primernih gostiteljev, vendar je nemogoče zanesljivo napovedati, kdaj bo vrhunec in kdaj se bo izbruh končal. Verjetno se to ne bo zgodilo povsod hkrati.[74] Višji svetovalec za medicino kitajske vlade je ocenil, da bi se lahko končal do junija, če bi se vse države držale WHO-jevih navodil za omejevanje širjenja,[74] drugi epidemiologi pa pravijo, da bodo ukrepi, kot je fizično ločevanje ljudi, potrebni, dokler ne bo razvito cepivo (kar lahko traja 18 mesecev ali več).[75][76] Nekateri epidemiologi mislijo, da bi lahko epidemija trajala celo do leta 2023, če ne bo cepljenih dovolj ljudi. Možno je tudi, da bo COVID-19 zaradi visoke kužnosti povzročitelja postala sezonska bolezen kot gripa. Kužnost vsako sezono bo v tem primeru odvisna od čredne imunosti in stopnje mutacij virusa.[77]

Opombe

uredi
  1. ↑ Skupno število potrjenih primerov do tega datuma. Dejansko število okuženih je verjetno bistveno višje.[5]
  2. ↑ WHO definira bližnji stik kot en meter razdalje med osebami,[10] ameriški CDC pa dva metra.[11]
  3. ↑ Podatki različnih študij se nekoliko razlikujejo; obstojnost je odvisna od začetne koncentracije, materiala in temperature. Detekcija s sodobnimi virološkimi metodami ne odraža nujno zmožnosti okužbe.[14][15]

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. ↑ Lam, Tommy Tsan-Yuk; Shum, Marcus Ho-Hin; Zhu, Hua-Chen; Tong, Yi-Gang; Ni, Xue-Bing; Liao, Yun-Shi; Wei, Wei; Cheung, William Yiu-Man; Li, Wen-Juan; Li, Lian-Feng; Leung, Gabriel M.; Holmes, Edward C.; Hu, Yan-Ling; Guan, Yi (26. marec 2020). »Identifying SARS-CoV-2 related coronaviruses in Malayan pangolins« (PDF). Nature. doi:10.1038/s41586-020-2169-0. PMID 32218527. Pridobljeno 27. marca 2020.
  2. ↑ WHO–China Joint Mission (16.–24. februar 2020). »Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)« (PDF). World Health Organization. Pridobljeno 8. marca 2020.
  3. ↑ Cyranoski D (Marec 2020). »Mystery deepens over animal source of coronavirus«. Nature. 579 (7797): 18–19. Bibcode:2020Natur.579...18C. doi:10.1038/d41586-020-00548-w. PMID 32127703.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 »COVID-19 Dashboard by the Center for Systems Science and Engineering (CSSE) at Johns Hopkins University (JHU)«. ArcGIS. Johns Hopkins University. Pridobljeno 11. maja 2020.
  5. ↑ 5,0 5,1 Lau, Hien; Khosrawipour, Veria; Kocbach, Piotr; Mikolajczyk, Agata; in sod. (2020). »Internationally lost COVID-19 cases«. Journal of Microbiology, Immunology and Infection. doi:10.1016/j.jmii.2020.03.013. PMID 32205091.
  6. ↑ 6,0 6,1 »Coronavirus Update (Live)—Worldometer«. ncov2019.live.
  7. ↑ »Coronavirus disease 2019«. Svetovna zdravstvena organizacija. Pridobljeno 15. marca 2020.
  8. ↑ »Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)«. Svetovna zdravstvena organizacija. 30. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2020. Pridobljeno 31. januarja 2020.
  9. ↑ 9,0 9,1 »WHO Director-General's opening remarks at the media briefing on COVID-19—11 March 2020«. Svetovna zdravstvena organizacija. 11. marec 2020. Pridobljeno 11. marca 2020.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 »Q&A on coronaviruses«. Svetovna zdravstvena organizacija. 11. februar 2020. Pridobljeno 24. februarja 2020.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)—Transmission«. Centers for Disease Control and Prevention. 17. marec 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.
  12. ↑ »Q & A on COVID-19« (v angleščini). Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Pridobljeno 23. marca 2020.
  13. ↑ »Modes of transmission of virus causing COVID-19: implications for IPC precaution recommendations« (v angleščini). Svetovna zdravstvena organizacija. 29. marec 2020. Pridobljeno 3. aprila 2020.
  14. ↑ »New coronavirus stable for hours on surfaces«. Nacionalni inštituti za zdravje. 17. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.
  15. ↑ Chin, Alex W.H.; Chu, Julie T.S.; Perera, Mahen R.A.; Hui, Kenrie P.Y.; in sod. (2020). »Stability of SARS-CoV-2 in different environmental conditions«. The Lancet Microbe. doi:10.1016/S2666-5247(20)30003-3.
  16. ↑ »Coronavirus disease 2019 (COVID-19) Situation Report – 73« (PDF). Svetovna zdravstvena organizacija. 2. april 2020. Pridobljeno 3. aprila 2020.
  17. ↑ 17,0 17,1 »Symptoms of Novel Coronavirus (2019-nCoV)«. Centers for Disease Control and Prevention. 10. februar 2020. Pridobljeno 11. februarja 2020.
  18. ↑ »Interim Clinical Guidance for Management of Patients with Confirmed Coronavirus Disease (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention. 11. februar 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.
  19. ↑ »Caring for Yourself at Home«. Centers for Disease Control and Prevention. 11. februar 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.
  20. ↑ »Preprečevanje okužbe«. Vlada Republike Slovenije. 3. april 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2020. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  21. ↑ Shao, Peng (17. marec 2020). »Impact of city and residential unit lockdowns on prevention and control of COVID-19«. MedRxiv: 2020.03.13.20035253. doi:10.1101/2020.03.13.20035253.
  22. ↑ »Coronavirus: Shanghai neighbour Zhejiang imposes draconian quarantine«. South China Morning Post. 6. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2020. Pridobljeno 8. februarja 2020.
  23. ↑ Marsh, Sarah (23. februar 2020). »Four cruise ship passengers test positive in UK—as it happened«. The Guardian. Pridobljeno 23. februarja 2020.
  24. ↑ 新型肺炎流行の中国、７億８０００万人に「移動制限」 [Nova kitajska epidemija pljučnice omejila gibanje 780 milijonom ljudi]. CNN Japan (v japonščini).
  25. ↑ Nikel, David. »Denmark Closes Border To All International Tourists For One Month«. Forbes. Pridobljeno 13. marca 2020.
  26. ↑ »Coronavirus: Poland to close borders to foreigners, quarantine returnees«. Reuters. 14. marec 2020. Pridobljeno 13. marca 2020 – prek The Straits Times.
  27. ↑ »Coronavirus Update: Masks And Temperature Checks In Hong Kong«. Nevada Public Radio. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2020. Pridobljeno 26. januarja 2020.
  28. ↑ »Coronavirus Disease 2019 Information for Travel«. US Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 3. februar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2020. Pridobljeno 6. februarja 2020.
  29. ↑ Deerwester, Jayme; Gilbertson, Dawn. »Coronavirus: US says 'do not travel' to Wuhan, China, as airlines issue waivers, add safeguards«. USA Today. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2020. Pridobljeno 26. januarja 2020.
  30. ↑ »Coronavirus Live Updates: Europe Prepares for Pandemic as Illness Spreads From Italy«. The New York Times. 26. februar 2020. Pridobljeno 26. februarja 2020.
  31. ↑ »Koronavirus v Sloveniji : Najnovejše novice in ključne informacije o epidemiji«. Slovenska tiskovna agencija. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  32. ↑ »Here Comes the Coronavirus Pandemic: Now, after many fire drills, the world may be facing a real fire«. Editorial. The New York Times. 29. februar 2020. Pridobljeno 1. marca 2020.
  33. ↑ »Coronavirus Cancellations: An Updating List«. The New York Times. 16. marec 2020.
  34. ↑ Scipioni, Jade (18. marec 2020). »Why there will soon be tons of toilet paper, and what food may be scarce, according to supply chain experts«. CNBC. Pridobljeno 19. marca 2020.
  35. ↑ »The Coronavirus Outbreak Could Disrupt the U.S. Drug Supply«. Council on Foreign Relations. Pridobljeno 19. marca 2020.
  36. ↑ Mokhtar, Faris; Gross, Sybilla (27. marec 2020). »Should Schools Close to Fight Virus? These Places Say No«. Bloomberg. Pridobljeno 31. marca 2020.
  37. ↑ »COVID-19 Educational Disruption and Response«. UNESCO. 4. marec 2020. Pridobljeno 28. marca 2020.
  38. ↑ Perper, Rosie (5. marec 2020). »As the coronavirus spreads, one study predicts that even the best-case scenario is 15 million dead and a $2.4 trillion hit to global GDP«. Business Insider – prek Yahoo! News.
  39. ↑ Clamp, Rachel (5. marec 2020). »Coronavirus and the Black Death: spread of misinformation and xenophobia shows we haven't learned from our past«. The Conversation. Pridobljeno 14. marca 2020.
  40. ↑ Tavernise, Sabrina; Oppel Jr, Richard A. (23. marec 2020). »Spit On, Yelled At, Attacked: Chinese-Americans Fear for Their Safety«. The New York Times. Pridobljeno 23. marca 2020.
  41. ↑ Kuo, Lily; Davidson, Helen (29. marec 2020). »'They see my blue eyes then jump back'—China sees a new wave of xenophobia«. The Guardian.
  42. ↑ Pulitzer, Greeley (23. marec 2020). »Thailand increasingly blaming caucasians for coronavirus crisis«. The Thaiger. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2021. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  43. ↑ »Foreigners feel the heat of Kenya's coronavirus fears«. RFI (v angleščini). 19. marec 2020. Pridobljeno 29. marca 2020.
  44. ↑ »Novel Coronavirus«. Svetovna zdravstvena organizacija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2020. Pridobljeno 6. februarja 2020.
  45. ↑ »Mystery pneumonia virus probed in China«. BBC News. 3. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 5. januarja 2020. Pridobljeno 29. januarja 2020.
  46. ↑ Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team (Februar 2020). »[The epidemiological characteristics of an outbreak of 2019 novel coronavirus diseases (COVID-19) in China]«. Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi=Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi (v kitajščini). Zv. 41, št. 2. str. 145–151. doi:10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003. PMID 32064853.
  47. ↑ Perlman, S. (Februar 2020). »Another Decade, Another Coronavirus«. The New England Journal of Medicine. 382 (8): 760–762. doi:10.1056/NEJMe2001126. PMID 31978944.
  48. ↑ »Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China—fourth update« (PDF). Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. 14. februar 2020. Pridobljeno 8. marca 2020.
  49. ↑ Cohen, Jon (Januar 2020). »Wuhan seafood market may not be source of novel virus spreading globally«. Science. doi:10.1126/science.abb0611.
  50. ↑ Wang, C.; Horby, P. W.; Hayden, F. G.; Gao, G. F. (Februar 2020). »A novel coronavirus outbreak of global health concern«. Lancet. Zv. 395, št. 10223. str. 470–473. doi:10.1016/S0140-6736(20)30185-9. PMID 31986257.  
  51. ↑ Huang C, Wang Y, Li X, Ren L, Zhao J, Hu Y, in sod. (Februar 2020). »Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China«. The Lancet. Zv. 395, št. 10223. str. 497–506. doi:10.1016/S0140-6736(20)30183-5. PMID 31986264.  
  52. ↑ Joseph, Andrew (24. januar 2020). »New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show«. Stat. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 27. januarja 2020.
  53. ↑ Chan JF, Yuan S, Kok KH, To KK, Chu H, Yang J, in sod. (Februar 2020). »A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: A study of a family cluster«. The Lancet. 395 (10223): 514–523. doi:10.1016/S0140-6736(20)30154-9. PMID 31986261.  
  54. ↑ »China halts flights and trains out of Wuhan as WHO extends talks«. Channel NewsAsia. 23. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2020. Pridobljeno 23. januarja 2020.
  55. ↑ »武汉肺炎病毒持续扩散 湖北下令封15个城市«. Deutsche Welle (v kitajščini). 24. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 25. januarja 2020.
  56. ↑ »To Tame Coronavirus, Mao-Style Social Control Blankets China«. The New York Times. 18. februar 2020.
  57. ↑ »WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19—26 February 2020«. Svetovna zdravstvena organizacija. 26. februar 2020.
  58. ↑ »Laboratory testing for 2019 novel coronavirus (2019-nCoV) in suspected human cases«. Svetovna zdravstvena organizacija. Pridobljeno 30. marca 2020.
  59. ↑ »Special Report: Italy and South Korea virus outbreaks reveal disparity in deaths and tactics«. Reuters (v angleščini). 13. marec 2020. Pridobljeno 30. marca 2020.
  60. ↑ »RIVM: verspreiding coronavirus lijkt af te remmen«. RTL Nieuws (v nizozemščini). 25. marec 2020. Pridobljeno 30. marca 2020.
  61. ↑ Vizoso, Elena G. Sevillano, Pablo Linde, Sonia (23. marec 2020). »640,000 rapid coronavirus tests arrive in Spain«. EL PAÍS (v angleščini). Pridobljeno 2. aprila 2020.
  62. ↑ »Bund sucht nicht mehr alle Corona-Infizierten«. Der Bund (v nemščini). ISSN 0774-6156. Pridobljeno 30. marca 2020.
  63. ↑ Definicija za prijavo in spremljanje novega koronavirusa. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. 2020-03-16. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/definicija_za_prijavo_in_spremljanje_novega_koronavirusa_16_3_2020_usklajeno_poslano_beovic_.pdf. Pridobljeno 2020-04-05. 
  64. ↑ Henriques, Martha (2. april 2020). »Coronavirus: Why death and mortality rates differ«. BBC. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  65. ↑ Rothan, H.A.; Byrareddy, S.N. (Februar 2020). »The epidemiology and pathogenesis of coronavirus disease (COVID-19) outbreak«. Journal of Autoimmunity. str. 102433. doi:10.1016/j.jaut.2020.102433. PMID 32113704.
  66. ↑ »Coronavirus: Window of opportunity to act, World Health Organization says«. BBC News. 5. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2020. Pridobljeno 10. februarja 2020.
  67. ↑ »Coronavirus Death Toll Climbs in China, and a Lockdown Widens«. The New York Times. 23. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2020. Pridobljeno 10. februarja 2020.
  68. ↑ Ramzy, Austin; May, Tiffany (2. februar 2020). »Philippines Reports First Coronavirus Death Outside China«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2020. Pridobljeno 4. februarja 2020.
  69. ↑ »Coronavirus Live Updates: First Death Outside Asia Reported in France«. The New York Times. 15. februar 2020. Pridobljeno 15. februarja 2020.
  70. ↑ Gumbrecht, Jamie. »Pandemic: The World Health Organization says coronavirus is a "never before seen" outbreak«. CNN. Pridobljeno 14. marca 2020.
  71. ↑ »Principles of Epidemiology | Lesson 3—Section 3« (v ameriški angleščini). Centers for Disease Control and Prevention. 18. februar 2019. Pridobljeno 18. marca 2020.
  72. ↑ Ritchie, Hannah; Roser, Max (25. marec 2020). Chivers, Tom (ur.). »What do we know about the risk of dying from COVID-19?«. Our World in Data. Pridobljeno 28. marca 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  73. ↑ »Global Covid-19 Case Fatality Rates«. Centre for Evidence-Based Medicine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2020. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  74. ↑ 74,0 74,1 Adam, David (12. marec 2020). »Modelers Struggle to Predict the Future of the COVID-19 Pandemic«. The Scientist. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  75. ↑ Ferguson, Neil M. (2020-03-16). Impact of non-pharmaceutical interventions (NPIs) to reduce COVID19 mortality and healthcare demand. Imperialni kolidž v Londonu. https://www.imperial.ac.uk/media/imperial-college/medicine/sph/ide/gida-fellowships/Imperial-College-COVID19-NPI-modelling-16-03-2020.pdf. Pridobljeno 2020-03-21. 
  76. ↑ Resnick, Brian (17. marec 2020). »Scientists warn we may need to live with social distancing for a year or more«. Vox. Pridobljeno 21. marca 2020.
  77. ↑ Saplakoglu, Yasemin (Februar 2020). »How will the coronavirus outbreak end?«. livescience.com. Pridobljeno 21. marca 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pandemija_covida-19&oldid=6291399«