Obrnjeni poljski zapis

Obŕnjeni póljski zapís (tudi pripónski ~ ali póstfiksni ~; pogosta je tudi angleška tričrkovna kratica RPN) je zapis aritmetičnih izrazov, izpeljan iz poljskega zapisa, ki ga je leta 1920 predlagal poljski filozof in matematik Jan Łukasiewicz.

Način obrnjenega poljskega zapisa sta predlagala Friedrich Bauer in Edsger Dijkstra v zgodnjih 1960-ih zaradi zmanjšanja pomnilniškega prostora in izkoriščanje sklada pri računanju izrazov. Zapis in algoritme je sredi 1960. let razvil avstralski filozof in računalnikar Charles Hamblin, saj je omogočal breznaslovni pomnilnik.^[1][2]

Kot uporabniški vmesnik za izračune in zapis je bil prvič uporabljen pri namiznih računalih Hewlett-Packard v poznih 1960., zatem pa v ročnem računalu HP-35, ki je prišel na trg leta 1972. V obrnjenem poljskem zapisu operator sledi operandom, s čimer je odpravljena potreba po oklepajih. Izraz »3 · (4 + 7)« tako zapišemo kot »3 4 7 + ·«, kar na računalih z obrnjenim poljskim zapisom opravimo z zaporedjem tipk »3«, »Enter«, »4«, »Enter«, »7«, »Enter«, »+«, »*« (nekaj tipkanja si prihranimo s prepisom v enakovreden zapis »4 7 + 3 ·«, ki mu ustreza zaporedje tipk »4«, »Enter«, »7«, »+«, »3«, »*«).

Izvedbe obrnjenega poljskega zapisa temeljijo na skladu – operandi so vzeti s sklada, rezultat izračuna pa je vrnjen na sklad. Čeprav se zdi načelo sprva obskurno, pa ima obrnjeni poljski zapis prednost, da ga računalnik zelo preprosto in zategadelj hitro razčleni.