Kolonada

Osnovni element kolonade sta stebra, ki ju povezuje arhitrav. Zato je povezana z gradnjo velikih dvoran. V večjem obsegu je bila uporabljena že v egipčanskih svetiščih, še pogosteje pa so začeli kolonade uporabljati pri gradnji antičnih templjev. Grška kolonada je bila perfektno izvedena, njena zunanja podoba pa odvisna od uporabljenega stavbnega reda. Podvojitev kolonad - hipetralni dipter - je dajal še posebej dramatičen učinek. Tak je Apolonov tempelj v Didimi, nedaleč od Mileta (pozno 6. st. pr. n. št.).

Še danes so ohranjeni številni primeri takih kolonad v ohranjenih grških in rimskih templjih. ^[2] Izjemen je primer uporabe kolonade v atenski stoi, ki se je uporabljala za trgovino.

Bazilika Ulpijcev v Rimu, zgrajena leta 112 v jedru Trajanovega foruma kaže izjemno dinamičnost glavne ladje paladijskega prostora.

Kolonade so se posebej gradile v času baroka in neoklasicizma. Lep primer za to so Berninijeve kolonade na rimskem trgu - Piazza San Pietro pred baziliko sv. Petra, zgrajene leta 1667. Tudi zgradba Britanskega muzeja v Londonu, zgrajena med letoma 1823 in 1846 (načrt je izdelal sir Robert Smirke), predstavlja interpretacijo kolonade.

Kolonada je stavbni člen, ki so ga uporabljali arhitekti vse do današnjih dni.

•  
  Velike kolonade v Palmiri v Siriji
•  
  Antične kolonade v Baalbeku, Libanon
•  
  Antične kolonade v Efezu
•  
  Kolonade pri baziliki Sv. Petra v Vatikanu
•  
  Perraultove kolonade v Parizu
•  
  Palacio da Alvorada, Oscar Niemeyer, moderna interpretacija klasične kolonade
•  
  Mlinska kolonada v Karlovih Varih

• Jože Marinko; Leon Debevec (2008). Vpliv antike v arhitekturi. Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba. COBISS 241126144. ISBN 978-961-218-763-7.

• Colonnade na portalu Encyclopædia Britannica (angleško)