Gregorjaniska pratyja jo pratyja, kótaraž jo źinsa swětadaloko rozšyrjona a toś nejwažnjejšy pratyjowy system na swěśe. Pomjenjujo se pó bamžu Hrjehorju XIII. a jo nastawał kóńc 16. lětstotka pśez reformu julijaniskeje pratyje. Gregorjaniska pratyja bazěrujo na słyńcnem lěśe ze 365,2425 dnjami.

Bamž Hrjehor XIII.

Pśiwześe gregorjaniskeje pratyje na swěśe

wobźěłaś
kraj Pśiwześe
reformowaneje pratyje
Republika Benatki 1582
Swěte romske mócnaŕstwo (SRM)
(katolske mócnarske stawy, inkl. Rakuskeje a katolskich kónčinow Šwicarskeje)
1582
Pólsko-Litawska, Špańska, Portugalska a jeju kolonije 1582
Francojska z kolonijami 1582
Pódpołdnjowa Nižozemska 1582
Krotkowjacorna Nižozemska 1582   (Hollandska a Zeelandska)
Čechy 1584
Wuherska 1587
Sedmihródska 1590
Elsaska 1648
Pruska, Dańska, protestantiske mócnarske stawy SRM 1700
Dłujkozajtšna Nižozemska, protestantiske źěle Šwicarskeje 1700
Toskana 1750
Šotiska[1] 1752
Engelska a jeje kolonije w Americe 1752
Skandinawiska (bźez Finskeje) 1752
Lothringska 1760
Kanton Graubünden 1811
Alaska 1867
Finska 1867
Japańska 1873
Bulgaŕska 1916
Turkojska 1917
Rusojska 1918
Rumuńska 1919
Sowjetski zwězk 1922
Grichiska (bźez Atosa) 1924
Chinska 1949
  1. Mike Spathaky: Old Style and New Style Dates and the change to the Gregorian Calendar, 2006
 
Commons