Gregorjaniska pratyja
Gregorjaniska pratyja jo pratyja, kótaraž jo źinsa swětadaloko rozšyrjona a toś nejwažnjejšy pratyjowy system na swěśe. Pomjenjujo se pó bamžu Hrjehorju XIII. a jo nastawał kóńc 16. lětstotka pśez reformu julijaniskeje pratyje. Gregorjaniska pratyja bazěrujo na słyńcnem lěśe ze 365,2425 dnjami.
Pśiwześe gregorjaniskeje pratyje na swěśe
wobźěłaśkraj | Pśiwześe reformowaneje pratyje |
---|---|
Republika Benatki | 1582 |
Swěte romske mócnaŕstwo (SRM) (katolske mócnarske stawy, inkl. Rakuskeje a katolskich kónčinow Šwicarskeje) |
1582 |
Pólsko-Litawska, Špańska, Portugalska a jeju kolonije | 1582 |
Francojska z kolonijami | 1582 |
Pódpołdnjowa Nižozemska | 1582 |
Krotkowjacorna Nižozemska | 1582 (Hollandska a Zeelandska) |
Čechy | 1584 |
Wuherska | 1587 |
Sedmihródska | 1590 |
Elsaska | 1648 |
Pruska, Dańska, protestantiske mócnarske stawy SRM | 1700 |
Dłujkozajtšna Nižozemska, protestantiske źěle Šwicarskeje | 1700 |
Toskana | 1750 |
Šotiska[1] | 1752 |
Engelska a jeje kolonije w Americe | 1752 |
Skandinawiska (bźez Finskeje) | 1752 |
Lothringska | 1760 |
Kanton Graubünden | 1811 |
Alaska | 1867 |
Finska | 1867 |
Japańska | 1873 |
Bulgaŕska | 1916 |
Turkojska | 1917 |
Rusojska | 1918 |
Rumuńska | 1919 |
Sowjetski zwězk | 1922 |
Grichiska (bźez Atosa) | 1924 |
Chinska | 1949 |